Žepna izdaja knjižne uspešnice Patricka Süskinda Parfum (roman je pri založbi izšel že leta 2004) je pospremila predpremiero istoimenskega filma v Kinoklubu Vič. Zgodba se osredotoča na Jean-Baptista Grenouilla, ki v smrdečem Parizu 18. stoletja išče popolno dišavo. Zgodba Süskindovega romana je postavljena v Pariz v 18. stoletje, ko je danes eno najbolj romantičnih mest na svetu prepredal neznosen mestni smrad, saj so ulice smrdele po gnoju, dvorišča po urinu, kuhinje po pokvarjeni hrani, spalnice pa po umazanih rjuhah.

V iskanju popolne dišave
Prav v takšnem okolju se rodi deček brez lastnega vonja Jean-Baptiste Grenouille, ki ga odlikuje izjemen dar za prepoznavanje in odkrivanje vonjev. Leta 1738 pride v Pariz, kjer se pod mentorstvom odličnega parfumerja seznani s skrivnostjo izdelovanja dišav, po katerih je predvsem plemstvo 18. stoletja navdušeno posegalo. Grenouilla povsem obsede iskanje popolne dišave, ob tem pa skuša slediti vonju mladih deklet, ki jih začne moriti, da bi iz njih izvlekel esenco, ki bi obogatila njegove zvarke.

S prvencem je pisatelj Patrick Süskinda takoj doživel neverjetni uspeh, le v Nemčiji pa so ga prodali v več kot dva milijona izvodov. Zgodba romana, ki ga je te dni mogoče najti na vrhu prodajnih polic povsod po Evropi, je na platno prenesel režiser Tom Tykwer, v glavnih vlogah pa se med drugim predstavljajo Ben Whishaw, Dustin Hoffman, Alan Rickman, Rachel Hurd-Wood in drugi.

Simfonija simetrij in nasprotij
Sneg, novo delo letošnjega Nobelovega nagrajenca Orhana Pamuka, sta predstavila Katja Zakrajek in prevajalec Jure Potokar, ki je delo med drugim opisal z besedami "mojstrsko zasnovana simfonija simetrij in še zlasti nasprotij, s katerimi se spopada sodobni človek, toliko bolj, če živi v deželi, kakršna je Turčija." Zgodba romana se odvija skozi pet dni, osredotoča pa se na Kaja, nekdanjega študentskega levičarja, sicer pa pesnika patricijskega istanbulskega rodu, ki se po večletnem nemškem izgnanstvu vrne domov.

Odsev turške stvarnosti
Ob vrnitvi obišče mesto Kars severovzhodu anatolske planote, da bi za časopis poročal o lokalnih volitvah in epidemiji samomorov med dekleti z naglavno ruto. Hkrati pa ga v revno mesto pripelje tudi želja po ponovnem srečanju z ljubeznijo iz mladosti. Tam se kmalu znajde med "absurdnimi liki", ki predstavljajo današnjo turško stvarnost, dogajanje pa doživi vrhunec v krvavem udaru, ki ga ob pomoči vojske izvede vodja potujoče gledališke skupine.

"Pamukov Sneg je še toliko dragocenejši, ker na zelo prepričljiv način pripoveduje o nasprotjih med sodobnim sekularnim Zahodom, ki ves svet nenehno bombardira s poplavo izpraznjenih podob, idej in naukov in tesnobo islamskega sveta, ki zaradi svojega izročila te izpraznjenosti ne zna upoštevati," je o delu še zapisal Jure Potokar.