Knjiga, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi in nosi podnaslov Bohinjske pripovedi o prvi svetovni vojni, bralcu približa preprostega bohinjskega človeka, postavljenega v zaledje krvave soške fronte.
Bohinj, ki je bil sicer podobno opustošen tudi v drugi svetovni vojni, je leta 1915 postal etapno območje soške fronte. Prvi del knjige je namenjen 53 pripovedim oziroma spominom Bohinjcev na vojno, v drugem pa je Cvetkova objavila ohranjen del korespondence med bratoma Jakobom in Janezom Cvetkom ter dodala dedovo knjižnico s fronte in nekaj njegovih pisem domov. Avtorica čas obravnava z oživljanjem izvirne ljudske pripovedi, prepusti, da nagovori bohinjski govor oziroma narečje, ki pa ga opremi s slovarčkom.

Neslaven propad mašnih ustanov iz 17. stoletja
Z veliko vojno je posredno povezana tudi monografija Jožeta Mačka Mašne in svetne ustanove ter legati v Lavantinski škofiji II/2, saj so te ustanove po njej propadle. To je osma knjiga v seriji Mašnih in svetnih ustanov akademika Mačka. Zajema dekanije Slovenske Konjice, Stari trg pri Slovenj Gradcu, Šaleško dolino, Šmarje pri Jelšah in Žalec.
Po besedah zgodovinarja Staneta Grande prinaša serija ogromno arhivskega gradiva. V monografijo je vloženega veliko dela, saj so arhivi v glavnem v rokopisih, veliko je gotice. Dela so dragocena, ker slikajo podobo slovenskih krajev in ljudi v prejšnjih stoletjih.
Propad mašnih ustanov, ki se je zgodil po prvi svetovni vojni, Maček pripisuje državnemu pozivu, naj cerkve denar od mašnih ustanov namenijo za vojna posojila, za katera so bile predvidene tudi višje obresti. Tega denarja po vojni zaradi razpada Avstro-Ogrske ni bilo mogoče več dobiti nazaj. Tako so ustanove, ki so se pojavile v 17. stoletju in veljale za večne, neslavno propadle.