Kot pišejo v obrazložitvi priznanj, skrb literarne zgodovinarke profesorice Milene Mileve Blažić za pisno dediščino "ni le prazna floskula". Kot znanstvenica na področju slovenske književnosti si prizadeva, da pomembna pisna kulturna dediščina najde svoje mesto v rokopisni zbirki NUK. Med drugim je posredovala, da so v NUK prišli literarni arhivi avtorjev, kot so Svetlana Makarovič, Kristina Brenk in Peter Božič. Iz rokopisne zapuščine je prepisala in uredila roman Izidor Fučec Ivana Hribarja. K raziskavam primarnega pisateljskega gradiva v obliki rokopisov, ki ga hrani zbirka NUK, usmerja tudi svoje študente. Na njeno pobudo so v NUK-u pripravili obsežno bibliografijo Grimmovih pravljic na Slovenskem.
Graditelj mostu med nami tukaj in medievalističnimi kolegi po svetu
Znanstvenega sodelavca avstrijske akademije znanosti Franza Lacknerja odlikuje sloves brezhibnega poznavalca rokopisnih spomenikov in zanesljivega eksperta. Po njegovi zaslugi je prenovljeni katalog srednjeveških rokopisov iz NUK-a dostopen znanstveni javnosti prek portala manuscripta.at. S svojim delom je "ustvaril most med nami tukaj in medievalističnimi kolegi po svetu" ter pripomogel k temu, da je Slovenija s svojim kulturnim in znanstvenim potencialom in z zgodovinsko prezenco del srednjeevropskega univezuma humanističnih znanosti, še piše v obrazložitvi.
Uvajalka akcije Posvojite knjigo
Konservatorka-restavratorka Jana Kolar je v NUK-u pripomogla k ustanovitvi restavratorskega oddelka, pozneje preimenovanega v Center za ohranjanje in varovanje knjižničnega gradiva. Med drugim je uvedla akcijo Posvojite knjigo, s katero je NUK več let pridobival sredstva za oddelek in varovanje del slovenskih avtorjev. Pripomogla je tudi k dvigu ravni znanja konservatorjev-restavratorjev. Leta 2006 je bila nagrajena s priznanjem Prometej znanosti za približanje znanosti ljudem in opozarjanje na njeno vlogo v družbi. V NUK-u ima zasluge tudi zaradi ustanovitve konservatorsko-restavratorske delavnice, so zapisali v obrazložitvi.