Če bi sestavljali katalog desetih knjig, ki so pretresle preteklo stoletje, bi jo morali zagotovo postaviti zelo visoko, je v spremni besedi zapisala Eva D. Bahovec. V slovenskem prevodu je knjiga izšla leta 1999 – šele 50 let po izidu izvirnika. Letos pa smo dočakali njen dolgo pričakovani ponatis. Ob predstavitvi ponatisa knjige Drugi spol avtorice Simone de Beauvoir je bil v petek na filozofski fakulteti in na Francoskem inštitutu v Ljubljani organiziran strokovni simpozij, na katerem so sodelovali Eva D. Bahovec, Boris A. Novak in francoska filozofinja Genevieve Fraisse.

"Dolgo sem omahovala, ali naj napišem knjigo o ženski. Tema je izzivalna, predvsem za ženske; in ni nova. Zaradi spora o feminizmu se je prelilo že dovolj črnila; zdaj je bolj ali manj končan: ne govorimo več o tem. A vseeno se o tem še naprej govori. Ni videti, da bi grozovite neumnosti, ki so jih trosili v zadnjem stoletju, kaj prida razjasnile težavo. Sicer pa - ali je kakšna težava? In kakšna je? Ali sploh so ženske," je zapisala Simone de Beauvoir, ki je knjigo, skupaj z vso raziskavo, ki je bila potrebna zanjo, opravila in napisala v približno treh letih. Lahko bi rekli, da gre za teorijo, ki je sprožila 'kopernikanski obrat' v razumevanju položaja žensk in odnosov med spoloma.
"On je Subjekt, on je Absolutno; ona je Drugi"
Osrednja teza, ki jo je postavila Simone de Beauvoir, je preprosta: ženska identiteta se je v zgodovini nujno merila glede na to, kaj je moški. Ženski je odvzeta pravica do njene lastne subjektivnosti in velja kot Drugi moškemu. Moški je številka 1, Ženska je številka 2. Francoski naslov Le Deuxième Sexe (Drugi spol) pomeni "drugi kot vrstilni števnik", pomeni že v izhodišču postavljeno razliko, ki je vselej že hierarhija, pomeni "prvi nad drugim", pove Eva D. Bahovec. V tem je tudi modernost misli Simone de Beauvoir in neverjetna daljnosežnost njenega zastavka.

Vprašanje Drugega je za Simone de Beauvoir vprašanje širokih razsežnosti. Je temeljna kategorija, iz katere izhaja vsa njena argumentacija. Gre za izvorno delitev, ki pa najprej ni bila spolna delitev. V povezavi s tem Simone de Beauvoir ugotavlja, da je omenjena delitev temeljna kategorija človeškega mišljenja. "V najprimitivnejših družbah, najstarodavnejših mitologijah vedno najdemo dvojnost, ki je dvojnost med Istim in Drugim." Delitve, ki jih poznamo iz časa Starih: Sonce - Mesec, Dan - Noč itd., sprva niso zaznamovale nobenega ženskega elementa. Tudi nasprotja med Dobrim in Zlim, med desnim in levim, med Bogom in Luciferjem ne. V nadaljevanju svoje argumentacije pravi, da se nobena skupnost ne definira kot Eno, ne da bi sebi nasproti postavila Drugega. Če dobro pomislimo, lahko temu sklepu v prid dokaj hitro najdemo zelo konkretne primere iz vsakdanjega življenja. Avtorica nas opomni na to, kako so za nekega prebivalca vasi vsi ljudje, ki niso njegovi sovaščani, sumljivi "drugi"; "domačinu iz neke dežele se prebivalci iz drugih dežel, razen njegove, kažejo kot "tujci"; Judje so "drugi" za antisemita, temnopolti za ameriške rasiste, domorodci za kolonialiste, proletarci za razred kapitalistov." Simone de Beauvoir nas opomni na vsem dobro znani pojav, ko se odpravimo na potovanje ter v tuji deželi dokaj hitro in včasih zgroženo opazimo, da so v sosednjih krajih in deželah ljudje, ki nas dojemajo kot tujce.

Privilegiji pa pogosto izhajajo iz številčne neenakosti, ko večina vsili svoja pravila manjšini. Vendar ob tem ne gre spregledati, da ženske niso v manjšini kakor Judje, afroameričani ali katera koli druga družbena manjšina ali kakor koli drugače marginalizirana skupina ljudi. Simone de Beauvoir pojasnjuje, da si v paternalističnem odnosu gospodujoča kasta vedno prizadeva obdržati svoj superiorni status in sebi podrejene ohranjati na mestu, ki jim ga je določila. Takšno stanje je zelo dobro povzel Bernard Shaw v svoji znameniti izjavi: "Beli Američan temnopoltega potisne na mesto čistilca čevljev; in iz tega sklene, da ni dober za nič drugega kot za čiščenje čevljev."
"Ne rodiš se ženska; ženska postaneš"
Simone de Beauvoir svoje strogo zavračanje kakršnih koli t. i. ženskih lastnosti ali ženske narave strne v tem znamenitem kratkem stavku. Tudi tukaj lahko vidimo, kako zelo aktualni so njeni filozofsko-feministični boji, opozarja Eva D. Bahovec. Na vprašanje, ali res sploh obstaja nekaj takšnega, čemur rečemo ženskost, esenca ženskosti, Eva D. Bahovec odgovarja, da gre za konstrukt naše družbe, ki žensko postavlja v podrejeni položaj in poudari, da je prav v tem bistvo knjige Drugi spol. Simone de Beauvoir je med drugim pod drobnogled vzela biologijo, psihoanalizo, historični materializem in sistematično pokazala, kako nobenemu izmed navedenih vidikov ni uspelo zadovoljivo pojasniti vprašanja, kaj je ženska in od kod izvirajo oblastna razmerja, v katera je ujeta.
Ženska za Simone de Beauvoir ni nekaj biološko danega niti nekaj zgodovinsko nastalega. Ženska je zanjo delo in produkt celotne zgodovine in naše civilizacije. Produkt vseh preteklih dogodkov, vidikov, vednosti, filozofije in znanosti. Je nekaj, kar se "nalaga" skozi zgodovino. Zato je delo Drugi spol obsežno in napisano na več kot 1.000 straneh, saj je avtorica v njem s sistematično natančnostjo analizirala vse podrobnosti, ki so vzrok za položaj žensk v širšem kontekstu. Stavek "Ne rodiš se ženska; ženska postaneš" je postal osvobajajoče geslo, ki pomeni, da ni nikakršnega vnaprej določenega določila in da lahko ženska postane tudi kaj drugega od tistega, kar je iz nje nastalo v dolgi zgodovini in kar ji še danes vsiljuje in nalaga naša družba.
Ponatis Drugega spola - 64 let premišljevanj
Kje smo danes dobrih 60 let po izidu tega prelomnega dela? Ekonomska kriza je v resnici kriza demokracije, socialna kriza in kriza enakopravnosti spolov. To pa ni le ena izmed številnih težav, temveč je težava z veliko začetnico. Je lakmusov papir vse družbe, opozarja Eva D. Bahovec.
Po eni strani je položaj žensk danes boljši; vsaj po statističnih podatkih, po drugi strani pa slabši. Izsledki nedavne raziskave Mednarodne organizacije dela kažejo, da je gospodarsko finančna kriza najbolj prizadela mlade ženske. Pravice, ki jih imamo danes za samoumevne, od volilne pravice, pravice do izobraževanja, zaposlovanja do vseh drugih osnovnih človekovih pravic, se v času zaostrenih gospodarskih razmer zmanjšujejo. Ženske so še vedno zelo slabo zastopane v javni sferi, zasedajo manj odgovorna in slabše plačana mesta. Njihova zastopanost na mestih političnega odločanja ni zadovoljiva, prav tako pa zelo počasi napredujejo v znanstveni karieri. Ženske so še vedno na strani presežka, pravi Eva D. Bahovec. "Vse nas prizadene gospodarska kriza, vendar ženske še bolj prizadene." Ženske danes privoljujejo v negotove oblike dela ali pa celo ostajajo doma, kjer opravljajo neplačano delo. Ob tem Eva D. Bahovec poudari, da je bilo zapiranje žensk v zasebno sfero sicer nekaj povsem normalnega v preteklosti, tisto, čemur se moramo čuditi, pa je, da je tako še danes – kot da kot družba nismo dosegli nekega resničnega napredka, kot da se ne zmoremo postaviti na stran razsvetljenstva.
Že nekatere recepcije ponatisa Drugega spola v slovenskem prostoru nam nakazujejo, da se položaj žensk slabša, ugotavlja Eva D. Bahovec. Ženske, ki se imajo za intelektualke 21. stoletja, žal v svojih javnih zapisih poenostavljajo veliki filozofski domet miselnega napora Simone de Beauvoir in namesto temeljitega premisleka raje operirajo s stereotipnimi opisi današnjih sodobnih žensk.
In na kakšen način se lahko ženska izvije primežu oblasti, ki ji onemogoča enake možnosti? Eva D. Bahovec svoj odgovor strne v povsem kratko misel: "Predelati moramo celotno zgodovino, postaviti nazaj na noge celotni družbeni red in same sebe v njem."
Martina Černe, Radio Slovenija
Celoten intervju z Evo D. Bahovec lahko poslušate v oddaji Glasovi svetov, ki je bila predvajana na Tretjem programu Radia Slovenija.