KUD Police Dubove Preglja poziva, naj kot oseba, odgovorna za imenovanje članov strokovnih komisij, iz komisije za mednarodno sodelovanje zaradi nepristranskosti, nasprotja interesov in omejevanja konkurence izloči Aleša Štegra. Če meni, da Štegra ni treba izločiti iz omenjene komisije oziroma ga nadomestiti z nevtralnim članom, Pregla pozivajo, naj sam odstopi z mesta direktorja JAK-a zaradi podpiranja in spodbujanja nasprotja interesov ter omejevanja konkurence v delovnih telesih agencije.

Članu strokovne komisije za mednarodno sodelovanje Alešu Štegru, ki je strokovni vodja Študentske založbe in urednik zbirke Koda, očitajo, da kljub jasnemu nasprotju interesov, sumu zlorabe notranjih podatkov in podatkov o konkurenci ter omejevanju konkurence na slovenskem knjižnem trgu še vedno odloča o projektih konkurenčnih podjetij.

Prakso kraje tuje intelektualne lastnine od začetka svojega obstoja po njihovem prepričanju izvaja strokovna komisija za mednarodno sodelovanje, ki ji očitajo, da je poleti 2009 zainteresirani javnosti poslala uraden poziv, naj pošlje predloge za mednarodno sodelovanje, ki jih je strokovna komisija nato uporabila, pri izvedbi predlaganih idej pa "pozabila" k sodelovanju povabiti kot izvajalce tiste, ki so ideje dejansko predlagali.

Sporen javni razpis
V pismu, ki ga je popisala predsednica društva Tatjana Jamnik, direktorja JAK-a tudi sprašujejo, na katero pravno podlago agencija opira zahtevo o razkritju poslovnih skrivnosti prijaviteljev na programski razpis Javni razpis za izbor in sofinanciranje izvajalcev javnih kulturnih programov na področjih knjige za obdobje 2010–2011 in njihovih poslovnih partnerjev?

Zahteve, da morajo prijavitelji končnemu finančnemu poročilu priložiti dokazila za upravičene stroške v višini 100 odstotkov vrednosti projekta in ne le največ 70 odstotkov, namreč, kot navajajo v pismu, ni ne v razpisnem besedilu omenjenega razpisa ne v pogodbi, ki jo je agencija s prijavitelji sklenila v letu 2010. Zahteva JAK-a je zato po njihovem prepričanju nezakonita, saj od prijaviteljev zahteva več, kot je bilo navedeno v razpisnih pogojih in pogodbi, in povrhu vsega še za nazaj. S tem je, kot so zapisali, je kršen zakon o splošnem upravnem postopku.

Poleg tega JAK izvajalce javnega kulturnega programa, čeprav izpolnjujejo pogodbene obveznosti, 'drži v šahu' z zadnjim odstavkom četrte točke razpisa za leto 2010, ki pravi, da bodo pogoji za sklenitev letne pogodbe o sofinanciranju kulturnih programov za leti 2011 in 2012 izdana odločba o sofinanciranju kulturnega programa za leti 2011 in 2012, izpolnjevanje vseh pogodbenih obveznosti izvajalca javnega kulturnega programa do JAK in od JAK-a potrjeno zaključno poročilo izvajalca javnega kulturnega programa za preteklo koledarsko leto.

Sprašujejo tudi, kdo bo imel dostop do njihovih poslovnih skrivnosti in kako bo JAK zagotovil, da ne bodo prišle v roke njihovi konkurenci oziroma ne bodo zlorabljene kot omejevanje, preprečevanje in izkrivljanje konkurence?

Aleš Šteger se je odzval na odprto pismo Tatjane Jamnik. Njegov odgovor objavljamo v celoti.

Odgovor na zlonamerne in žaljive insinuacije Tatjane Jamnik in društva Police Dubove v odprtem pismu Vekoslavu Preglu 19.2.2011

Poskus pljunka Tatjane Jamnik in njenih društvenih somišljenikov iz KUD Police Dubove v odprtem pismu, naslovljenemu na direktorja Javne agencije za knjigo z dne 19. 2. 2011, ne leti le na mojo funkcijo predsednika komisije za mednarodno sodelovanje pri Javni agenciji za knjigo. Gre za zlobna in zlonamerna podtikanja in insinuacije, ki zadevajo enako mojo osebnost in moje avtorsko delo. Ta poskus pljunka ni nič novega. Pozornim bralcem ne bo ušlo dejstvo, da sem tarča poskusov javnih diskreditacij, omalovaževanja in blatenja že vrsto let. Vedno gre za isto skupino ljudi, ki so med seboj večinoma usklajeni in katerim sem zavoljo mojega strokovnega prepričanja in zavoljo vsega, kar reprezentira moje avtorsko delo, boleč trn v peti.

Kot avtor na blatenje Tatjane Jamnik ne nameravam odgovarjati. Prepričan sem, da o vsakem od nas sodi edinole naše delo. Domače in tuje reference mene, Jamnikove in vseh morebitnih nepodpisanih soavtorjev odprtega pisma so nedvoumne in dostopne, o njih se lahko vsakdo prepriča, jih primerja in naredi svoj sklep.

Drugače je pri insinuacijah, ki zadevajo Študentsko založbo. Tudi te se vrstijo že vrsto let. Gre že za patološko sovraštvo, s katerim peščica ljudi, med katere sodi tudi Jamnikova, želi skonstruirati polje globalne zarote, pri tem pa svoje raznovrstne frustracije zmeraj znova projicirajo na tiste, ki se trudimo delati profesionalno, vsebinsko odprto, predvsem pa nepopustljivo v smislu vsebinskih in izvedbenih standardov. Očitno ti nekoga nadvse motijo.

Kar pa zadeva mojo funkcijo predsednika komisije za mednarodno sodelovanje pri Javni agenciji za knjigo, si drznem trditi, da sem med tistimi, ki so v zadnjih petnajstih letih vložili največ truda v to, da končno zavlada neka čim bolj transparentna, demokratična, obenem pa profesionalna logika pri umeščanju slovenske literature v mednarodni kontekst. Da je ob ustanovitvi Javne agencije za knjigo prvič v zgodovini prišlo do posebnega področja in s tem posebne programske komisije za mednarodno sodelovanje, je veliki uspeh. Poudariti gre, da se je v zadnjih dveh letih na tem področju zgodilo veliko pozitivnega. Od prvega triletnega programskega razpisa, ki številnim upravičencem prvič omogoča kvalitetno delo, saj lahko daljnoročno načrtujejo, preko uvedbe številnih novih pozivov prevajalcem, tujim založbam in avtorjem, med drugim tudi prvega poziva za mobilnost slovenskih avtorjev, preko uspelih organizacij več sejemskih predstavitev, pa vse do izjemno uspešnega strokovnega seminarja za vrhunske prevajalce slovenske literature v tuje jezike po vzoru podobnih nemških, madžarskih in nizozemskih primerov, ki je bil v celoti krit iz materialnih sredstev JAK in kot tak ni dodatno obremenil programskega proračuna, predvidenega za mednarodno sodelovanje pri JAK. Vse to so jasni pokazatelji tega, da na področju mednarodnega posredovanja slovenskega leposlovja vse bolj prevladuje logika programske pluralnosti in profesionalizma.

Paranoični konstrukt, ki ga Jamnikova in njeni somišljeniki poskušajo sestaviti okrog moje osebe, lovke, ki jih v svoji domišljiji rišejo po najrazličnejših sferah, so v resnici polja, kjer so sami zgrešili. Njihove obtožbe domnevnega prisvajanja intelektualne lastnine so čista mistifikacija. Za kakšne vrste intelektualne lastnine oz. poslovnih skrivnosti pri posredovanju slovenske literature na tuje lahko gre? Je intelektualna lastnina podatek, kdo je nastopil na kakem branju v tujini, kje in kdo mu je plačal večerjo?

Navkljub bistvenemu povišanju sredstev, namenjenih področju mednarodnega sodelovanja v letu 2010, razumem dileme in težave številnih producentov na področju mednarodnega sodelovanja ter posledično njihovo nejevoljo. Prvič v zgodovini so bili pozvani, da predložijo dokazila in podatke o celotni finančni konstrukciji upravičenih stroškov projektov, katere so prijavili na JAK (in ne več le v višini subvencije JAK, kot je bila temu praksa doslej). Ta zahteva ni moja zamisel. Pojavlja se tudi pri zaključnih poročilih programov, ki so v pristojnosti večine drugih področnih komisij JAK. Strokovna komisija, kateri predsedujem, je nenazadnje vsebinsko, ne pa administrativno telo. Se pa mi ob povedanem čisto na osebni ravni poraja vprašanje, čemu je tak velik problem pri programih, ki so v večjem delu upravičenih stroškov (do 70 %) financirani z davkoplačevalskim denarjem, predložiti podatke o celotnih uradno prijavljenih upravičenih stroških v finančni konstrukciji, kar je nenazadnje povsem samoumevna praksa pri primerljivih evropskih razpisih?

Aleš Šteger

Odgovor na Štegrov odziv nam je poslala Tatjana Jamnik. Objavljamo ga v celoti.

Povod, da je Kulturno-umetniško društvo Police Dubove napisalo "Izjav/o/ protesta zoper nezakonito poslovanje, korupcijo in omejevanje, preprečevanje in izkrivljanje konkurence na Javni agenciji za knjigo RS – odprto pismo", so bile, kot pove že citirani naslov pisma, po naši oceni nepravilnosti pri delovanju Javne agencije za knjigo RS in želja po večji transparentnosti delovanja te državne ustanove.

Proti članu strokovne komisije na JAK, ki smo ga pozvali, naj iz komisije izstopi, osebno nimamo nič, motijo nas zlorabe položaja in metode, ki se uveljavljajo v slovenskem prostoru, za kar je s svojim zgledom slabe prakse zaslužen tudi omenjeni član komisije – naj navedem samo primer zbiranja besedil za knjigo Zdaj pa: Ljubljana: tuji avtorji v naši prestolnici (2010), pri kateri se je urednik "pozabil" vsaj z omembo zahvaliti vsem, ki so se odzvali na njegov poziv za pomoč in mu pomagali sestaviti knjigo.

Metode, uporabljene pri poskusu diskvalificiranja ženskega spola podpisnice pisma, pojasnjuje na primer Gunnar Heinsohn v knjigi Uničenje modrih žensk (1993).

Tatjana Jamnik