Jorge Luis Borges je leta 1965 oslepel, vendar je ustvarjal do smrti leta 1986. Besedila je narekoval najprej svoji materi, pozneje pa asistentki, s katero se je pred smrtjo tudi poročil. Foto:
Jorge Luis Borges je leta 1965 oslepel, vendar je ustvarjal do smrti leta 1986. Besedila je narekoval najprej svoji materi, pozneje pa asistentki, s katero se je pred smrtjo tudi poročil. Foto:

Iz fundacije so sporočili, da gre za dva zelo dragocena rokopisa. Prvi je rokopisni zapis Borgesove pripovedke Tlön, Uqbar, Orbis Tertius, zgodbe, ki naj bi bila neke vrste detektivska zgodba v svetu, ki postaja vedno bolj nor. Drugi rokopis pa je Borgesova šolska beležka s tremi eseji. Za obe novi pridobitvi je fundacija odštela 240.000 evrov in tako bistveno okrepila svojo zbirko. Od Borgesovih rokopisov je namreč pred tem nakupom imela v lasti le rokopis kratke zgodbe El Sur (Jug).

Zapleti okoli poroke z asistentko
Rokopisa štejeta med redke znane Borgesove rokopise. Jorge Luis Borges je sicer leta 1965 oslepel, vendar ni prenehal ustvarjati vse do svoje smrti leta 1986 v Ženevi. Zgodbe je najprej narekoval svoji materi, pozneje pa asistentki Marii Kodama. S Kodamo, Argentinko japonskega in nemškega porekla, je povezana tudi zanimiva anekdota iz Borgesovega življenja. Borges je namreč nekaj mesecev pred smrtjo odpotoval v Paragvaj, kjer je obiskal svojega odvetnika, s katerim je uredil vse potrebno za poroko s Kadamo. Poroka se je nato tudi zgodila, vendar so se sodne razprave o zakonitosti poroke vlekle še več let po Borgesovi smrti. Vpletli so se celo številni literarni izvedenci, ki niso bili člani družine; motilo jih je namreč, da je kot vdova Kadama dobila popolno pravico upravljanja z Borgesovo literarno zapuščino, sorodnike pa je seveda zmotilo to, da je Kadama postala tudi edina upravičenka do zelo izdatnih Borgesovih dohodkov.

Najdragocenejši rokopis je v Madridu
Ker smo že ravno pri temi lastništva Borgesovih rokopisov, velja omeniti, da je lastnica najdragocenejšega Borgesovega rokopisa, ki je v javni lasti, Narodna knjižnica v Madridu. To je rokopis znamenite zgodbe El Aleph (Alef), medtem ko so drugi Borgesovi rokopisi v lasti argentinskih ljubiteljev književnosti.

P. B.