Delo je Fo posvetil Kristini Švedski, ki je bila v njegovih očeh posebna ženska - "upornica, junakinja in kraljica".

Kristina Švedska (1626—1689) je bila velika ljubiteljica umetnosti in književnosti. Odraščala je v Evropi med tridesetletno vojno in se je pozneje v življenju večkrat znašla v precepu med verskimi vprašanji in vprašanji moči.

Od svobodnjakinje do goreče katoličanke
Švedsko kraljico je vzgajal oče z zavestjo, da bo nekoč prevzela prestol, kar je bila sicer domena moških potomcev. Kristina se je oblačila kot moški in se tudi zaljubljala predvsem v ženske. Obkrožali so jo filozofi in umetniki, med katerimi je bil tudi Moliere. Po prenehanju vladanja se je spreobrnila v katoliško vero in se preselila v Rim, kjer je spodbudila novo umetniško gibanje, ki je vodilo v ustanovitev Accademie dell'Arcadia.

Dario Fo je Kristini Švedski posvetil knjigo, ki jo je v prostem prevodu naslovil Ženska skoraj po slučaju - Kristina Švedska. Dramatik je za potrebe dela proučil številne zgodovinske zapise in kronike njenega časa ter pozorno preučil slike, na katerih je upodobljena. Fo se je v svojem poslednjem delu poklonil ženskam: prek protagonistke je skušal zaobjeti njihovo veličino in svojevrstne lastnosti.

Ljudsko izročilo prepletel z visoko umetnostjo
Rodil se je leta 1926 v kraju Leggiuno-Sangiamo. Študiral je slikarstvo in arhitekturo. Kot nadarjen komik in duhovit satirik je leta 1959 z ženo igralko Franco Rame ustanovil gledališko skupino Compagnia Dario Fo-Franca Rame, ki je uprizarjala kritične politične skeče. Leta 1968 je kot prepričan levičar ustanovil novo potujoče gledališče Nuova Scena, nato pa še tretje, La Comune. Gledališče sta uprizarjala na javnih mestih, denimo na trgih ali v tovarnah.

Pri pisanju iger se je oprl na izročilo commedie dell'arte in ljudskih iger ter skušal z njimi ustvariti alternativo uradni kulturi pod vplivom vladajoče politične elite. V svojih delih se je zavzemal za politično in socialno angažirano gledališko držo, njegove predstave pa so bile vedno odkrito ali prikrito v kontekstu z aktualnimi političnimi razmerami.

Napisal je okrog 70 iger, ki so bile prevedene v številne jezike, tudi slovenščino, in jih igrajo po vsem svetu. Med njimi so Burkaški misterij, Naključna smrt nekega anarhista in Nadangeli ne igrajo fliperja.