Glattauer, ki je 20 let delal kot novinar, je spoznal, da so med novinarji tako raziskovalci kot pisatelji. "Jaz sem ta drugi," ugotavlja. Lahkotni, a nikakor ne puhli roman Proti severnemu vetru (Gut gegen Nordwind), se začne s pomoto pri elektronskem dopisovanju: zaradi tipkarske napake elektronska pošta pristane na napačnem naslovu. Šaljiv odgovor iz vljudnosti spodbudi izmenjavo zabavnih elektronskih sporočil, ki neustavljivo prerastejo v besedni flirt, nato pa v napeto dopisovanje, prežeto z iskanjem bližine, pristno romantiko, inteligentnim humorjem in drzno odkritostjo.

Emmi in Leo, oba sredi tridesetih, si ne pišeta le v nočeh, ko piha severni veter in Emmi ne more spati, temveč sta vsak dan ujetnika sladkega čakanja na naslednje sporočilo. Stavek za stavkom se v virtualni anonimnosti zaljubita. Pa lahko taka "virtualna ljubezen" sploh preživi preizkus srečanja v živo?

Ljubezenska zgodba, ki je "slučajno" virtualna
Pri pisanju ni zares razmišljal o tradiciji pisemskega romana in o tem, kako bi jo bilo najlažje prenesti v 21. stoletje, je Glattauer "priznal" na današnjem pogovoru v knjigarni Konzorcij, ki ga je vodil Dražen Dragojevič. Pred očmi je imel predvsem zgodbo svojih protagonistov, Emmi in Leo, pripoved o tem, kako se zbližujeta ("Prav lahko bi se tudi pogovarjala v klepetalnici ali se pogovarjala po telefonu"). O "Facebook romanu", ki mu ga je kot mogočo nadgradnjo predlagal Dragojevič, ne razmišlja - podobno kot za zdaj ne razmišlja o možnosti tretjega dela ("99-odstotno prepričan sem, da je njuna zgodba povedana do konca; puščam si le odstotek prostora, če me slučajno doleti kakšna genialna ideja").

Izurjen opazovalec sveta okrog sebe
Glattauer, ki se je leta 1960 rodil na Dunaju, je študiral pedagogiko in umetnostno zgodovino. Po študiju je nekaj let urednikoval pri časopisu Die Presse, pozneje pa je pisal feljtone in kratke kolumne o vsakdanjih stvareh za dnevnik Der Standard (trikrat jih je izdal tudi v knjižni obliki: Die Ameisenzählung, Die Vögel brüllen in Schauma mal). Njegov roman Der Weihnachtshund (Božični pes) je leta 2004 doživel tudi ekranizacijo.

Roman Proti severnemu vetru je bil leta 2006 nominiran za nemško knjižno nagrado (Deutscher Buchpreis), obenem pa je bliskovito prerasel tudi v prodajno uspešnico. Danes je preveden že v 35 jezikov in zgodbo od leta 2007 igrajo na avstrijskih gledaliških odrih.

Tenka meja (ne)zvestobe
Predlansko nadaljevanje z naslovom Vsakih sedem valov (Alle sieben Wellen) je prav tako prevedeno v skoraj 30 jezikov (v slovenščini je zanj poskrbela Neža Božič). Če se prvi del še ukvarja s preraščanjem nedolžnega flirta v globlja čustva, pa je rdeča nit drugega dela vprašanje, kaj sploh je varanje. Je to samo seks? Poljub, dotik - ali pa že čustva in izmenjavanje najbolj intimnih misli z nekom, ki ni tvoj partner?

Nov evropski fenomen?
Oba romana bosta v angleščini izšla pri ugledni britanski založbi MacLehose Press, ki je med drugim do svetovne slave popeljala Stiega Larssona.

"Sam zgodbe, o kateri pišem, nisem doživel. Če bi jo, je ne bi zapisal," na morda najočitnejše vprašanje odgovarja Glattauer, ki se bo jutri ob 18.00 predstavil še v mariborski Mestni knjigarni.