Nagrado za evropsko razumevanje bo dobil romunski pisatelj Mircea Cartarescu.

Izraelska književnost v fokusu
Leipziški sejem v nasprotju s frankfurtskim ne bo imel gostujoče države, pač pa tematski fokus, posvečen 50-letnici nemško-izraelskih odnosov. Ta bo ponudil priložnost za politične razprave, a kot poudarja direktor sejma Oliver Zille, bodo v ospredju avtorji - teh bo okrog 40, približno polovica iz Izraela in Nemčije. Namen osrednjega dela je namreč predstaviti aktualno izraelsko literaturo, ki pa vedno znova izpostavlja politične vsebine.

Na splošno bo letošnji sejem platforma za razprave o politiki in družbi. Primernih tematik je dovolj: tu so vprašanje svobode izražanja po terorističnih napadih v Parizu, konflikt v Ukrajini in 25. obletnica nemške enotnosti.

Združenje nemških knjigotržcev načrtuje tudi okroglo mizo o tem, ali sta beseda in svoboda trdna osnova knjižne branže ali ne. Ob spornem prostotrgovinskem sporazumu med ZDA in EU-jem (TTIP) pa bodo zastavili vprašanje, ali ta predstavlja grožnjo za kulturo.

Sejem še vedno raste
Na 92.400 kvadratnih metrih pričakujejo več kot 2.200 razstavljavcev, nekaj več kot v lanskem letu. Sejem bo ponovno spremljal literarni festival Leipzig bere, ki bo gostil skoraj 3.000 avtorjev oziroma sodelujočih na 3.200 prireditvah, ki bodo potekale na 410 prizoriščih po vsem mestu. Vzporedni sejem v hali 1, posvečen mangi in stripu, pa bo tokrat opozoril na klasični strip. Vrhunec v tem delu bo posebna razstava o izraelskih stripih.

Leipzig naj bi v teh dneh obiskalo več kot 160.000 ljudi. Lani so jih na sejemskem prizorišču našteli 175.000, skupaj z obiskovalci festivala pa 237.000.

Na sejmu bodo podelili več kot ducat nagrad. Največje pozornosti je običajno deležen dobitnik nagrade za leposlovje, za katero je nominiranih pet avtoric in avtorjev: Teresa Präauer, Ursula Ackrill, Jan Wagner, Norbert Scheuer in Michael Wildenhain.

Nekaj let za Vilenico - še Leipzig
Nagrado za evropsko razumevanje pa bo tokrat dobil romunski pisatelj Mircea Cartarescu, vileniški nagrajenec leta 2011. Cartarescu v prvi vrsti iskreno verjame v sočloveka, v moč umetnosti in v ustvarjanje. V Leipzigu bo nagrajen za svoje zadnje delo Orbitor.

Slovenijo bo v Leipzigu zastopalo več kot 20 vabljenih založb. Nacionalna stojnica v hali 4 bo predstavila najnovejšo produkcijo slovenskih avtorjev in izbrana prevedena dela.

Kaj pa Slovenci?
Kot so sporočili z Javne agencije za knjigo RS (JAK), so skupaj z mrežo Traduki - ta evropska povezava skrbi za podporo prevodov leposlovja, sodobne strokovne literature ter otroških in mladinskih del iz 20. in 21. stoletja, v njej pa sodelujejo Albanija, Avstrija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška, Kosovo, Liechtenstein, Makedonija, Nemčija, Romunija, Slovenija, Srbija in Švica - na sejem povabili Natašo Kramberger in Dušana Šarotarja.

Miha Mazzini bo gost mednarodnega projekta TransStar in mreže Traduki. Ob izidu nemškega prevoda svojih pesmi pa bo v Leipzigu sodelovala tudi lanska Jenkova nagrajenka Anja Golob.

JAK je dodatni program pripravil s Periskopom - društvom za povezovanje ustvarjalnih pobud med Slovenijo in Nemčijo. Golobova, Krambergerjeva in Šarotar bodo tako po zaključku leipziškega knjižnega sejma nastopili še v Berlinu.