Nacionalno zaznamovanje življenja in ustvarjanja Karla Destovnika – Kajuha je namenjeno poklonu velikemu pesniku, so sporočili z urada vlade za komuniciranje. Njegovo književno delo ni le dokument takratnega časa, temveč obenem izpoveduje najglobljo in najbolj čisto, nadčasovno človečnost. Njegove poezije sicer ni mogoče ločiti od zgodovinskega časa, ki mu je bila zavezana, vendar pomembno presega zgolj identifikacijsko raven, saj seizmografsko beleži notranje napetosti tistega časa in ga na ta način transcendira, so še zapisali.

Občutje sveta neke generacije
Kajuh zaradi prezgodnje smrti ni ustvaril veliko pesmi, vendar je v svoji poeziji z izjemno jasnostjo in izrazno močjo izpovedal občutje sveta, ki je bilo značilno za velik del njegove generacije. V svojih pesmih poziva h kolektivni identifikaciji, to je poezija, ki je izrazito usmerjena v družbeni učinek, a vendar ni zgolj deklarativna, ampak je obenem občutena visceralno in telesno.

Kajuh je vsebine svojih notranjih in intimnih konfliktov na področju ljubezni, družinskih odnosov in strahu pred smrtjo v svojem opusu prepletal z napetostmi idej, skupnosti in takratnega družbenega sveta. Ravno zaradi občutljive in izostrene dinamike intimnega občutenja in ekstrovertirane kolektivne aklamacije ga umeščamo v krog najpomembnejših slovenskih pesnikov.

Iz njegovih verzov odzvanjata tako brezmejna žalost kot brezmejna sreča, v njih najdemo splet družbenega aktivizma in intimne izpovedi, kar je redko za ustvarjalnost tistih let. Družbeni kontekst izraža skrajno občutljivo – boleče zaradi krivic, ki so jih deležni predvsem ljudje revnejših slojev, in s hrepenenjem po boljšem svetu, ki ga je treba na novo zgraditi, so o pesniku zapisali pri Narodni univerzitetni knjižnici (NUK).

Izključitev iz gimnazije in priključitev NOB-ju
13. decembra 1922 v Šoštanju rojeni Destovnik je v tem okolju preživel otroška in mladostniška leta, neenakost in krivice v družbi pa so v njem spodbujale globoko občuteno socialno poezijo. Objavljati jo je začel že kot 16-letni dijak celjske gimnazije, iz katere pa so ga zaradi "sodelovanja pri širjenju komunističnih idej" izključili.

Avgusta 1943 – z NOB-jem je sicer sodeloval že prej – je odšel v partizane, kjer je postal vodja kulturniške skupine v XIV. udarni diviziji. Padel je 22. februarja 1944 v napadu nemške izvidniške patrulje na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu nad Zavodnjem.

Pred vojno je objavljal v revijah Mladi Prekmurec, Sodobnost in Slovenska mladina ter pozneje v ilegalnem časopisu Slovenski poročevalec. Pisal je pesmi s tematiko narodnoosvobodilnega boja, pa tudi ljubezenski pesmi. Prva tiskana izdaja njegovih pesmi je izšla v vojnih razmerah. Številne njegove pesmi so tudi uglasbene. Prva tiskana izdaja njegovih pesmi je izšla leta 1945 v Ljubljani. Ob 70-letnici pesnikove smrti je izšla knjiga Ljubimca z Vošnjakove, ljubezenska korespondenca Karla Destovnika – Kajuha in Silve Ponikvar.

Digitalizirana NUK-ova zbirka
NUK je ob letošnji stoletnici Kajuhovega rojstva digitaliziral njegovo zapuščino, ki jo hranijo v tej knjižnici ter obsega dve mapi raznovrstnega gradiva na papirju in nekaj predmetov. Sestavljajo jo posamezne pesmi, rokopisni zvežčiči, pisma in korespondenca, fotografije, partizanska beležnica, redki prvi natisi pesmi iz partizanskih tiskarn ter drugo gradivo, kot so časopisni izrezki in prepisi pesmi, piše na spletni strani knjižnice.