Knjiga v treh delih prinaša pričevanja portretirankinih sodobnikov in sodelavcev, izseke iz njene korespondence, ki jo hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, ter njeno izbrano leposlovje.

To je knjiga o tem, kako je smiselno početi stvari dobro, to pa je hkrati sporočilo, ki ga v današnjem času mogoče potrebujemo bolj kot kadar koli prej, je na današnji predstavitvi povedal Andrej Ilc, ki je monografijo zasnoval in uredil skupaj z Alenko Veler.

Pred izdajo sta se soočila z eno največjih literarnih zapuščin, kar jih hranijo v NUK-u. Obsega 12.000 enot in 99 map oziroma nekaj metrov gradiva, saj je Kristina Brenkova spravljala dobesedno vse, tudi najmanjše zapiske. To pa po Ilčevih besedah daje dober vpogled v njeno uredniško prakso.

Uspehe nizala v času, ko je bilo založništvo še "moški posel"
Kot je ocenil, je imela Kristina Brenkova kot prva urednica Mladinske knjige zelo jasno predstavo o tem, kako se lotiti izdajanja. Pojmuje jo za eno najpomembnejših urednic v slovenskem prostoru, ki je bil na področju leposlovja do nedavnega izrazito moški.

Oba urednika sta poudarila, da se je zavedala, da imajo slikanice univerzalni jezik in da je slika tista, ki najbolj komunicira z otrokom, zato je že od začetka načrtno privabljala slovenske slikarje in slikarke. V času njenega urednikovanja je po podatkih Alenke Veler izšlo več kot 300 slikanic v tujini.

Poskrbela za stebre mladinske književnosti
Poleg tega je prevedla denimo Piko Nogavičko Astrid Lindgren in Stare grške bajke Eduarda Petiške, prevajala in urejala je ljudske pravljice ter zasnovala nekaj knjižnih zbirk za otroke, kot so Čebelica, Velika slikanica in Zlata ptica. Obsežen je tudi njen pisateljski opus, ki sega od realizma do fantazijskih pripovedi. Kot je še dodala Alenka Veler, je v realistično prozo za mladino uvedla tudi več novosti, med njimi je kot ena prvih tematizirala lik matere samohranilke.

Uvodnim besedam monografije, ki sta jih poleg urednikov prispevala še Peter Svetina in Niko Grafenauer, sledijo spominski zapisi pretežno ilustratork in avtoric, ki so sodelovale s Kristino Brenkovo, med njimi Anje Štefan, ki se je, kot je povedala na predstavitvi, velikokrat obračala nanjo po nasvete.

Osrednji del prinaša izseke iz njene obsežne korespondence z znanimi in neznanimi ljudmi, ki se dotikajo tako samega uredniškega procesa kot nekaterih osebnih zadev. V tretjem delu knjige je objavljeno njeno izbrano leposlovje, kot sta Deklica Delfina in lisica Zvitorepka ter Srebrna račka – zlata račka, temu pa sledi še bibliografija.

Knjigo bogatijo tudi nekatere njene misli, ki po besedah Alenke Veler kažejo na to, kako radovedna oseba je bila. Knjigo je oblikovala Sanja Janša.