Ljubljana kandidira za Unescov naslov svetovna prestolnica knjige 2010. Foto: MMC RTV SLO
Ljubljana kandidira za Unescov naslov svetovna prestolnica knjige 2010. Foto: MMC RTV SLO
Knjižni sejem v Leipzigu
Bo v Ljubljani vsaj enkrat zavladalo vzdušje, značilno za mesta, ki gostijo največje knjižne sejme na svetu?

Prvo mesto z nazivom prestolnica knjige je bil Madrid, izbran leta 2001. Po besedah Uroša Grilca, načelnika mestnega oddelka za kulturo, se je MOL za kandidaturo odločil z namenom spodbuditi razvoj bralne kulture v Ljubljani in promovirati slovensko knjigo v svetu. Ljubljana za 2010 sicer načrtuje organizacijo svetovnega kongresa Knjiga kot nosilka razvoja človeštva, festival Literature svetovnih celin ter projekta Ljubljana bere in Knjiga in mesto. Te glavne prireditve bo spremljal niz spremljevalnih dogodkov pod naslovom Knjiga in ustvarjalnost na področju kulture, utegne pa se zgoditi, da bo dogodkov še več. MOL bo namreč v primeru uspešne kandidature k sodelovanju povabil še druge kulturne ustanove.

Odločitev pade julija
Unesco bo svojo odločitev sporočil julija in v kolikor bo odločitev naklonjena Ljubljani, bo MOL že začel z aktivnim pripravljanjem programa, ki bo predvideval tudi že finančno sestavo podviga. Trenutne ugotovitve predvidevajo, da bo celoten projekt v letu izvedbe 'pogoltnil' 2,1 milijona evrov; 1,4 naj bi vložili javni partnerji, polovico od preostanka MOL, drugo polovico pa drugi partnerji.

Kandidaturo MOL-a so že podprli Slovenska nacionalna komisija za Unesco, društvi slovenskih pisateljev in knjižnih prevajalcev, Zbornica založništva, knjigotrštva, grafične dejavnosti in radiodifuznih medijev pri GZS-ju, Zveza splošnih knjižnic Slovenije, Društvo knjigarnarjev Slovenije, Društvo slovenskih založnikov in Društvo bralna značka Slovenije.
Zanimiva bralna kultura v Sloveniji
Ob razglasitvi novice o kandidaturi Ljubljane je Grilc izpostavil še stanje na področju bralne kulture v Sloveniji. Ta je menda precej zanimiva. Za Slovenijo je namreč značilna bogata založniška produkcija: "Letno izide več kot 4.500 knjižnih naslovov, od tega okoli 1.000 naslovov zgolj s področja leposlovja." Poleg tega pa Slovenijo odlikuje tudi razvejano omrežje knjižnic. To omrežje naj bi kmalu postalo le del še večjega omrežja. Izhodišče ljubljanskega programa je namreč prav mrežna povezanost vseh, ki v Sloveniji delujejo na področju knjige, stanovskih organizacij, interesnih združenj s področja knjige, knjižnic in drugih kulturnih javnih ustanov, ki bi jih bilo mogoče vključiti v program svetovne prestolnice knjige.

P. B.