Vodnik želi predstaviti Maksa Fabianija, v svetu poznanega kot arhitekta monarhije, tudi iz druge plati, kot človeka, vezanega na rodni kraj in domačo pokrajino. V vodniku so predstavljena številna dela, ki govorijo o njegovi humanistični naravi, strokovni zavesti in kulturnem prizadevanju. Foto:
Vodnik želi predstaviti Maksa Fabianija, v svetu poznanega kot arhitekta monarhije, tudi iz druge plati, kot človeka, vezanega na rodni kraj in domačo pokrajino. V vodniku so predstavljena številna dela, ki govorijo o njegovi humanistični naravi, strokovni zavesti in kulturnem prizadevanju. Foto:
Vila Ferrari v Štanjelu
Vila Ferrari v Štanjelu, verjetno najslovitejše Fabianijevo delo, je tudi spomenik državnega pomena. Foto: Društvo arhitektov Ljubljana

Knjižica Maks Fabiani - vodnik po arhitekturi v Sloveniji in Italiji laičnemu bralcu približa Fabianija kot ljudskega arhitekta, ki je "stopil s svetovnih odrov" ter se približal izročilu svojih krajev - tudi Štanjela. Publikacija bralca vodi po arhitektovih reprezentativnih stavbah, palačah in cerkvah, zgrajenih v mestnih središčih, kot tudi po številnih manjših krajih in vaseh, kjer je Fabiani z občutkom za ravnovesje med izročilom in napredkom oblikoval stavbe in prostore za vsakdanje življenje. Njegovo delo je pomembno za slovensko, italijansko in avstrijsko kulturo.

Vrnitev z Dunaja v rodni kraj na vrhuncu kariere
Maks Fabiani je bil mislec in izumitelj, doktor tehničnih ved in profesor na dunajski Politehniki, arhitekt in urbanist mednarodnega pomena. Leta 1917, ob koncu prve svetovne vojne, je na višku svoje akademske kariere zapustil svetovljanski Dunaj in se vrnil domov, v Gorico in na Kras. Tukaj se je posvetil perečim težavam povojne obnove dežele, izdeloval je regulacijske načrte za rekonstrukcijo krajev in vasi na Goriškem in Krasu, projektiral prenovo v vojni porušenih stavb. V letih od 1935 do 1945, ko je bil župan Štanjela, si je prizadeval povrniti kraju nekdanji pomen.

Avtorji so vodnik, za katerega je fotografije posnel Matej Mljač, posvetili nedavno umrlemu profesorju Marku Pozzettu iz Trsta, ki je večji del svojega življenja posvetil raziskovanju Fabianijevega življenja in dela.