Marko Kravos je pripadnik slovenske manjšine v Italiji, prav rodno okolje pa opazno zaznamuje njegov pesniški opus. S pesniško zbirko Tretje oko je doživel enega izmed prvih vrhuncev svojega ustvarjanja. Kritiška srenja jo je po pisanju STA-ja uvrstila med pomembne dosežke knjižnih izdaj tistega časa, njegov pesniški polet pa kot izviren, simpatičen, blagodejen, kot svež korak na slovenski pesniški oder.

Sorodna novica Zlatnik poezije Marku Kravosu za enega osrednjih opusov slovenske poezije

Po tej zbirki je izšlo še mnogo njegovih knjižnih del: Ko so nageljčki dišali, Potrkaj na žaro in Krompir na srcu. Objavljenih je bilo tudi več izborov, med njimi Med repom in glavo ter V kamen, v vodo, ki je izšel ob njegovem 70. jubileju.

Dejaven v Trstu in Sloveniji
Kravos je bil v Trstu dolgoletni urednik Založništva trškega tiska in soustanovitelj revije Zaliv, deloval je v vodstvu Slovenskega kluba in v Zvezi slovenskih kulturnih društev. V slovenski prestolnici pa je bil tajnik Društva slovenskih pisateljev in predsednik Slovenskega centra PEN.

Eden osrednjih slovenskih pesniških opusov
Kravosu so leta 2016 v Celju podelili zlatnik poezije, ki so mu ga namenili za njegov pesniški opus, prispevek k slovenski kulturi in literaturi ter za vzpostavljanje mostov med kulturami. Posebno mesto v slovenski poeziji si je utrdil s svojo poetiko med modernizmom in novimi smermi, a v izrazito pogovorni, razumljivi in humorni formi. Njegov opus je eden osrednjih v slovenski poeziji, posebnost njegove poezije pa so humornost, satiričnost in pikrost ter pesnikova sproščenost v jeziku in metafori, so takrat zapisali v utemeljitvi priznanja.

Sorodna novica Gibanje Bralna značka ima odslej status nesnovne kulturne dediščine

Dela Marka Kravosa so prevedena v devetnajst jezikov, največ v angleščino, hrvaščino in italijanščino, obsežnejše objave pa tudi v madžarščino, španščino in ruščino.

Pomembno je, da nas mladi vidijo s knjigo v roki
Na letošnjem mednarodnem srečanju pisateljev na Bledu je Kravos poudaril, da je za oživljenje mesta knjige v današnji družbi najpomembneje prav to, da nas mladi vidijo s knjigo v roki, ko beremo, ko s knjigo pozabimo na lakoto in na spanec, na službo in na spor s sosedom.

Po oceni Društva Bralna značka Slovenije, ki je včlanjeno v Zvezo prijateljev mladine Slovenije, v vseh programih za bralno značko vsako leto sodeluje več kot 140 tisoč otrok. Samo v osnovnošolskih programih jih vodi več kot sedem tisoč mentorjev.