Vse to proučujejo v sklopu projekta Književna republika Borisa Pahorja, dozdajšnje dosežke pa bodo predstavili na posvetu, posvečenemu temu tržaškemu pisatelju.

Na Slovenski matici poteka danes posvet o literarni in kulturni zapuščini lani umrlega pisatelja Borisa Pahorja, ki je namenjen predstavitvi glavnih dosežkov iz prvega leta znanstvenoraziskovalnega projekta Književna republika Borisa Pahorja, ki poteka pod okriljem Inštituta za kulturno zgodovino pri ZRC SAZU.

Gre za projekt, ki se je začel oktobra lani, trajal pa bo do septembra 2025. V sklopu projekta, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, bodo pod vodstvom literarne zgodovinarke Urške Perenič raziskovalci preučili celotno Pahorjevo zapuščino.

Večji del svoje zapuščine je Pahor daroval Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, nekaj gradiva pa tudi drugim ustanovam. Največji del Pahorjeve predpuščine – tako raziskovalci imenujejo gradivo, ki še ni urejeno – predstavlja pisemska korespondenca. Ta po prvih ocenah vključuje več kot 5000 pisem, druga dva dela predstavljajo rokopisi/tipkopisi dnevnikov in rokopisi/tipkopisi umetniške proze, kot so romani Mesto v zalivu, Vila ob jezeru, Nekropola, Zatemnitev, Trg Oberdan in drugi.

V sklopu projekta Književna republika Borisa Pahorja (1913–2022) bodo preučili vprašanje tekstne konstrukcije avtobiografskega jaza ob upoštevanju celotnega opusa slovenskega tržaškega pisatelja. Ob tem izhajajo iz spoznanja, da parcialno obravnavanje pripovedne proze, pisem, korespondence in dnevnikov ni dovolj, ampak da so pismo, dnevnik in umetniška proza plasti iste identitete in mentalitete, ki bodo v projektu obdelane analitično, vendar medsebojno povezano.

Na današnjem posvetu, ki sta ga Slovenska matica in ZRC SAZU pripravila v sodelovanju z založbo Beletrina, bodo dosežke iz prvega leta projekta predstavili raziskovalci pri projektu, poleg Urške Perenič še Igor Grdina, Neža Zajc, Irena Avsenik Nabergoj, Petra Testen Koren in Gregor Pobežin. Sodelujejo tudi drugi predavatelji, ki bodo spregovorili o pomenu Pahorja in njegovi literarni dediščini. Andrej Lokar bo predaval na temo Boris Pahor in drugi slovenski nacionalni preporod, Peter Kovačič Peršin pa na temo Navzkrižja bližine med Pahorjem in Kocbekom.

Pahor je umrl maja lani star 108 let na svojem domu v Trstu. V svojem delu in s številnimi nastopi je opozarjal na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam. Njegovo najbolj znano delo je Nekropola, v katerem je opisal taboriščno izkušnjo in z njim zaslovel tudi po Evropi.