Antologijski izbor pesmi je pripravil raziskovalec Mihael Glavan (1945–2022), raziskovalec in publicist s področja rokopisnega in starega knjižnega gradiva, sicer dolgoletni vodja rokopisnega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice ter eden naših osrednjih kocbekoslovcev. Približno 130 strani obsegajočo knjigo je z risbami opremila umetnica Helena Tahir.

Vpogled v ključne (nevralgične) točke naše kolektivne biti
Glavan je izbral tudi naslov knjige Med zemljo in nebom, izbrane pesmi pa je razvrstil po tematskih sklopih: Rast iz zemlje, Skrivnost ženske, Kdo sem, kje sem, kam grem, Gozdna katedrala, Opoj zgodovine, Darežljivost neba in Sprava, poslavljanje.

Knjiga je torej oblikovana tako, da pesnika in njegove poezije ne predstavlja kronološko, temveč po tematskih sklopih, ki "razpirajo vrata v pesnikovo notranjo krajino in ustvari njegov najintimnejši portret, zaradi pesnikove vraščenosti v prostor in čas pa ponudi tudi vpogled v ključne (nevralgične) točke naše kolektivne biti", so zapisali pri založbi.

Pesmi, ki pripeljejo v srčiko protislovnega bivanja
V tako začrtanem poetičnem loku "uzremo notranjo pesniško konsistenco in lažje izluščimo bivanjska vprašanja", h katerim se je avtor skozi različna obdobja svojega življenja vračal in jih na novo premišljeval. Njegova pesem "vselej pripelje v srčiko protislovnega bivanja, kjer v množici hkratnih možnosti ni najlažje vzdržati, se pa na široko razpre prostor za raziskovanje", so še zapisali pri Mladinski knjigi.

"Kot pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec in mislec je sprožal razprave, polemike in interpretacije," je na predstavitvi knjige glede Kocbeka poudarila Nela Malečkar, urednica izvirnega leposlovja za odrasle pri Mladinski knjigi. Dodala je, da je temeljito zaznamoval 20. stoletje. Velja za enega najvplivnejših v slovenskem jeziku pišočih avtorjev in pesnikov po Francetu Prešernu.

Avtorjev prestop v pesniški modernizem
Edvarda Kocbeka pa njegova politična vloga med drugo svetovno vojno in po njej uvršča tudi med najbolj kontroverzne osebnosti pri nas. Po vojni je zaradi spora okrog njegove knjige Strah in pogum iz leta 1951, v kateri je načel nekatera tabuizirana vprašanja iz slovenskega NOB-ja, dolga leta ostal odrinjen.

Njegova medvojna in povojna poezija, ki je pomenila prestop v pesniški modernizem, je postala javnosti znana šele v drugi polovici 60. let preteklega stoletja. Leta 1977 sta pri Cankarjevi založbi izšli obsežni knjigi njegovih Zbranih pesmi, v katerih je strnil ves svoj dotedanji pesniški opus in se tako po več kot desetletju odsotnosti vrnil v javnost. Ta dvodelna izdaja je bila tudi velik kulturni in politični dogodek, saj je pomenil rehabilitacijo v tistem času politično problematičnega avtorja.

Ob tokratnem evropskem dnevu jezikov, ki ga zaznamujemo 26. oktobra, so Edvardu Kocbeku na predvečer 120. obletnice njegovega rojstva posvetili letošnji dogodek Pesniki berejo pesnike v knjigarni Konzorcij v Ljubljani.