Natečaj vsako leto razpišeta Javni sklad Republike Slovenije (JSKD) in revija Mentor, o zmagovalcu pa je letos odločala žirija v sestavi Ksenija Jus, Matej Krajnc in Jose, ki je prebrala vsa prijavljena dela pod šiframi in tako rekoč pregriznila vsak feferon posebej. Letos se je na natečaj prijavilo 19 avtoric in 15 avtorjev s skupno 53 na novo ustvarjenimi deli.

Kaj odlikuje protestno pesem ali satiro?
Protestna pesem in družbenokritična satira nista zgolj golo rohnenje in prazno besedičenje s stokrat prežvečenimi puhlicami in rimami, temveč gre za umetnost različnih vidikov in perspektiv sodobnosti ter veščino uporabe medbesedilnih in drugih kakovostnih sorodnih postopkov, ki iz kritične misli naredijo poezijo, so poudarili pri JSKD-ju.

Jana Kolarič se je rodila leta 1954 v Mariboru, kjer je zaključila gimnazijo, sledila pa je diploma iz filmske in televizijske režije na ljubljanskem AGRFT-ju. Po končanem študiju je opravljala več poklicev, od svetovalke za šolsko televizijo, predavateljice umetnostne vzgoje, mentorice dramske skupine in kulturne animatorke do novinarke ter urednice šolskih knjig pri založbi. Ves čas pa ustvarja na področju poezije in dramatike ter precej redno tudi objavlja svoja dela. Kolaričeva je od leta 2004 članica Društva slovenskih pisateljev.

Kot zmagovalka natečaja bo poleg objave v reviji Mentor prejela priznanje in v živo slišala uglasbitev svoje protestne pesmi v petek, 12. oktobra, v kulturnem domu Slovenj Gradec, in sicer na finalnem večeru Festivala mlade literature Urška. Lani je nagrado prejel Aleš Jelenko za pesem Fige, leto poprej pa Kristian Koželj za pesem Malica, nekje čez poldne.

Še nagrade za nekoliko blažje feferone
Dve knjižni nagradi iz založništva JSKD-ja prejmeta Irena Pajnik Beguš za pesem Voajerji in Olga Kolenc za pesem Bela miška. Letna naročnina na revijo Mentor 2019 pa gre v roke Ines Majcen za pesem Na drugi strani ograje in Jasni Janež za pesem Krik iz brona.