Na ta leta je spomnil predsednik slovenskega PEN-a Marjan Strojan, ki je ob tej priložnosti s predsednikom DSP-ja Milanom Jesihom položil venec pred spomenik Mire Mihelič. Po Strojanovih besedah je bila Mire Mihelič, ki je bila med letoma 1973 in 1985 tudi podpredsednice mednarodnega PEN-a, med predsedovanjem vpletena v največjo afero slovenskega centra PEN vseh časov.
Gre za dogodke, ki so sledili izidu knjige Edvard Kocbek: pričevalec našega časa, ki sta jo v Trstu izdala Boris Pahor in Alojz Rebula. V knjigi so med drugim objavili intervju s Kocbekom, v katerem je ta javno obsodil uboj 12.000 slovenskih domobrancev junija leta 1945. Knjiga je povzročila velik škandal v Jugoslaviji in je pomenila začetek velike kampanje jugoslovanskih medijev proti Kocbeku. Strojan je spomnil, da se je za Kocbeka zavzel nobelovec Heinrich Böll, posredno pa ga je zaščitila tudi Miheličeva.
A Miheličeva je na Strojanovo začudenje kljub pritiskom nadaljevala ustvarjalno delo. Spomnil je na trilogijo Plamen ali dim, na zgodovinska romana Tujec v Emoni in Cesta dveh cesarjev ter na številne prevode zlasti angleških književnikov. Pisateljica je za svoje delo prejela vrsto priznanj, med drugim Sovretovo nagrado leta 1963 in Prešernovo nagrado leta 1983.
Zbrani na spominski slovesnosti so prisluhnili odlomku iz dela Ure mojih dni - prebrala ga je Jadranka Tomažič, za glasbo pa je poskrbela Jasmina Ambrožič.
'Ure mojih dni'
Že v prvem romanu Mire Mihelič (1912-1985) Obraz v zrcalu, ki je izšel leta 1941, zaznamo njeno povezovanje potez socialnega realizma z značilnostmi ženskega romana. Temu so sledila tudi povojna dela, ki kritično slikajo slovensko meščanstvo. O lastnem življenju, delu in sodobnikih se je pisateljica razpisala v zadnjem delu Ure mojih dni, ki je izšlo leta 1985.

Kip za počastitev 40-letnice pomembnega kongresa
Kip Mire Mihelič, delo kiparja Draga Tršarja, stoji pred hišo DSP-ja in centra PEN-a od leta 2005, ko so ga postavili v okviru 71. svetovnega kongresa mednarodnega PEN-a na Bledu. Takrat so se spomnili 40-letnice svetovnega kongresa PEN-a na Bledu, prvega kongresa po drugi svetovni vojni, ki je bil organiziran v kakšni izmed komunističnih dežel. Veliko vlogo je takrat v okviru kongresa odigrala prav Mira Mihelič.