V knjigi z nekoliko skrivnostnim naslovom, kot je na predstavitvi izpostavil, je 86-letni literarni zgodovinar in teoretik Janko Kos zbral deset študij o Cankarju, ki jih je napisal med letoma 1968, ko se se začele intenzivne obravnave Cankarja, in 2018. "To ne pomeni, da nisem pred letom 1968 že objavil česa o Cankarju, a tisto ni zelo zanimivo," je dejal.

Misliti Cankarja začne z zahtevno, obsežno in sociološko ostro študijo o Cankarjevem Jermanu, nekonformizmu in oporečništvu, nadaljuje z idejo volje do moči v Cankarjevih dramskih delih, temo, h kateri je literarne zgodovinarje tedaj pripeljal nemški filozof Martin Heidegger. Nato se ob branju Cankarja loti slovenskega romana, ateizma in krščanstva, revolucije, politike in spolnosti. Posveti so vpetosti Cankarja v sočasno evropsko književnost in zaključi s poslednjim Cankarjevim delom Podobe iz sanj.

Za Beletrinin ponatis te zbirke črtic iz leta 1917, ki velja za vrhunec Cankarjevega simbolizma in razkriva njegovo slogovno raznolikost, je Kos poleg Milčka Komelja prispeval tudi spremni zapis. Akademik je pohvalil risbe Janeza Bernika, ki sijajno dopolnjujejo Cankarjeve črtice. O Podobah iz sanj pa je povedal, da delo razpira vprašanja religioznosti, v njem pa se odraža Cankarjev prehod od svobodnjaške k resni eksistencialni tematiki.

Leta strahote 1914-1917
V zbirki črtic Cankar namreč z metaforično in simbolno močno obteženo govorico spregovori o vojnih grozotah, ki jih je izkusil tudi na lastni koži, in o slutnji lastnega konca. Cankar je zbirko pospremil s pojasnilom: "Te Podobe iz sanj so bile napisane v letih strahote 1914-1917. Zato je razumljivo, da marsikatera beseda ni tako postavljena, kakor bi po vsej pravici morala biti, in da je marsikatera zastrta in zabrisana. Vendarle pa naj ostane vse, kakor je bilo; za ogledalo teh težkih dni in za spomin."
S priznanjem, da (še) ni prebral niti enega Cankarjevega dela, svojo novo knjigo začenja Milan Kleč, v kateri razgrinja spisek knjig, ki jih še ni prebral, a se jih namerava lotiti. Kot je pojasnil glavni urednik Mitja Čander, Kleč na svoj prepoznavno humoren način govori o raznih peripetijah in anekdotah, povezanih s knjigami, v ilustracijah Marka Derganca pa se bo lahko prepoznal marsikateri slovenski avtor, denimo Vlado Žabot in Vesna Milek. Kot je pojasnil Derganc, ilustracije ne podpirajo Klečevega pisanja, ki mu je "grozljivo dolgočasno in obupno", ampak so risbe zgolj njegove refleksije in prebliski.
Družbenokritičen roman Neverend
Med bralci že več kot mesec dni kroži roman Neverend urednika pri Beletrini Aleša Štegra, ki je, kot je povedal, "nastal, ker je moral nastati". Gre za poetičen in družbenokritičen roman o tem, kaj bi se nam utegnilo zgoditi, če se ne dogaja že danes. Na trgovskih policah zmanjkuje banan, Slovenija je tik pred volitvami, protagonistka pa se sooča z lastno krizo. Ko sprejme honorarno službo vodenja delavnic kreativnega pisanja v zaporu, začne razkrivati družinske skrivnosti v času vojn na Balkanu.
Svežo Beletrinino knjižno bero dopolnjuje zbirka pesmi o Sloveniji Wander to a wonder, v kateri Miha Pintarič naivnega turista za roko vodi od ene do druge slovenske znamenitosti - od letališča na Brniku do Bleda, čez slavne slovenske slapove na Triglav, po reki Soči, v Postojnsko jamo, prek Ljubljane na Štajersko in nato spet nazaj do morja. Rad se igram z besedami in jezikom, pravi avtor, knjigo pa dopolnjujejo ilustracije Luke Kravanje.