Saša Pavček, prvakinja SNG Drama Ljubljana in profesorica za umetniško besedo na ljubljanski AGRFT, bi na svojo novoletno zabavo povabila pisateljico Tatjano Tolstoj, ki jo je navdušila s knjigo esejev Tuja lepota. Zoran Smiljanić, ki je bil letošnji dobitnik (v dvojcu s sinom Ivanom) nagrade zlatirepec na stripovskem festivalu Tinta za najboljši izvirni domači strip Črni plamen: požig Narodnega doma v Trstu, pa letošnje leto žanrsko med drugim opisuje kot priročnik za preživetje v civilizaciji, haiku vestern in kuharsko knjigo svetovnih zarot.

Več odgovorov o preteklem letu skozi knjige pa lahko preberete spodaj.

Saša Pavček, igralka, pesnica, dramatičarka

Knjiga, ki sem jo letos prebrala na dah: Ejti Štih: Slike in zgodbe; Alenka Rebula in Josipa Prebeg: Obljubljena dežela; Esad Babačić: Veš, mašina, svoj dolg.

Literarni žanr, ki najbolje opiše moje leto: poezija.

Oseba, od katere sem si letos izposodila največ knjig: poleg knjižničarke še šepetalka v Drami, prijatelj, prijateljica ... V dar pa sem dobila knjigo Brine Svit: Nove definicije ljubezni.

Literarni junak/inja, ki bi ga/jo povabila na svojo novoletno zabavo: pisateljico Tatjano Tolstoj, ki me je navdušila s knjigo esejev Tuja lepota.

Knjiga, za katero vsako leto rečem, da jo bom prebrala, pa je tudi letos nisem: C. G. Jung: Rdeča knjiga.

Zoran Smiljanić, stripovski avtor, ilustrator, publicist

Knjiga, ki sem jo letos prebral na dah:
Tisočstranski špeh Marcela Štefančiča Če umrem, preden se zbudim: klasično obdobje filma noir. Sicer ni šlo na dah, zaradi izjemne obsežnosti tega dela sem se moral nekajkrat vračati na površje, da zajamem zrak. Če bi jo hotel prebrati "v nekaj nočeh brez spanja", kot na zavihu obljublja Slavoj Žižek, bi najbrž za vedno ostal tam doli, v mračnih globinah noirja. Knjiga, kot ocean široka in globoka.

Literarni žanr, ki najbolje opiše moje leto: Priročnik za preživetje v civilizaciji. Haiku vestern. Kuharska knjiga svetovnih zarot. Humoristična distopija. Domobranska partizanarica. Influencerska antropologija. Laibach demokracija. New age holokavst.

Oseba, od katere sem si letos izposodil največ knjig: Ne verjamem več v izposojanje knjig. Na ta način sem izgubil toliko knjig, da bi lahko o tem napisal knjigo. Vse moje izgubljene knjige. Vsaka izgubljena knjiga pomeni en delček prijateljstva manj. Lani sem na stripovskem bazarju v Kinu Šiška kupil svojo lastno knjigo, podpisano z mojim imenom, ki sem jo pred dvajsetimi ali več leti nekomu posodil, dobro, da se ne spomnim več, komu. Prodajalec mi jo je milostno prodal s popustom. Nikomur več je ne bom posodil. Knjige je treba kupovati.

Literarni junak/inja, ki bi ga/jo povabil na svojo novoletno zabavo:
Nikogar. Literarni junaki so zanimivi le, dokler so tam daleč, v literaturi. V realnem življenju so to težki, zahtevni, psihotični, destruktivni, prifuknjeni, zamorjeni in zateženi karakterji, ki so sposobni vsega hudiča. Če bi pristali na moji novoletni zabavi, bi jo zagotovo pokvarili.

Knjiga, za katero vsako leto rečem, da jo bom prebral, pa je tudi letos nisem: Hm, na polici poleg postelje imam kup knjig, ki potrpežljivo čakajo, da pridejo na vrsto, a se od zunaj skoraj vedno vrine kakšna nova, z boljšimi zvezami, bolj pomembna, nujna ... Knjige so nekulturne, nesramne in ne poznajo bontona.