Roman-priročnik Kako postati pisac, v katerem se pisatelj ukvarja z večno temo umetnosti - kako ta nastaja in kdo je lahko njen stvaritelj, bo v začetku novega leta izdala Srbska književna zadruga. Kapor namreč ob vsaki priložnosti poudarja, da je po izobrazbi slikar, pisanje pa je njegov konjiček. Raje se predstavlja kot novinar, kajti to "je resen poklic, biti književnik pa ni".

Pred tem romanom je Kapor pri isti založbi objavil izbor zgodb Najbolje godine (Najboljša leta), roman Iva in avtobiografski roman Ispovesti (Izpovedi); slednji je dosegel visoke naklade in razširjene izdaje.

Akviziter, pisec priročnikov in mladi talent
Po opisu glavnega urednika založbe Dragana Lakićevića Kapor v romanu Kako postati pisac razvija tri paralelne "zgodbe": prva je o mladeniču iz province, ki s svojo nadarjenostjo hiti osvajati Beograd. Vzporedno poteka dokumentarna pripoved o beograjskem akviziterju Žući, prodajalcu kompletov klasikov, in piscu priročnika Kako postati pisac. Tretji tok naracije so esejistični razmisleki o problemu nastajanja nekega dela; ilustrirajo jih citati slavnih pisateljev o tem, kako dojemajo pisanje.

Slikar, ki je nato zajadral v drugačno umetnost
Momčilo "Momo" Kapor, ki danes živi v Beogradu, se je v Sarajevu rodil leta 1937; iz slikarstva je diplomiral na beograjski akademiji pri prof. Nedeljku Gvozdenoviću. Napisal je romane Foliranti, Provincijalac, Ada, Zoe, Una, Od sedam do tri, Knjiga žalbi, Poslednji let za Sarajevo, Hronika izgubljenog grada in druge.