'V vojni, ki jo vodimo s svetom, moramo biti na strani sveta.' - Franz Kafka Foto:
'V vojni, ki jo vodimo s svetom, moramo biti na strani sveta.' - Franz Kafka Foto:

Usoda in mogoče tudi veličina Kafkovega dela je v tem, da pušča odprte vse možnosti in nobene ne potrjuje.

Albert Camus
Franz Kafka
'Bil je človek z jasnim pogledom, preveč moder, da bi zmogel živeti, in prešibak, da bi se lahko boril.' - Milena Jesenska, v osmrtnici

Založba Geopoetika je srbsko založništvo vpisala na mednarodni kulturni zemljevid, saj je izdala knjigo zbranih risb literarnega velikana 20. stoletja, Franza Kafke. Knjiga z naslovom Sprehod po strehi je plod vztrajnega in strastnega raziskovanja književnika Jovice Ačina. V mednarodnih kulturnih krogih dolgo ni bilo znano, da je Kafka mojster risarske umetnosti. Ačin je na prvo Kafkovo risbo naletel pred 35 leti, ta ga je zelo pretresla, zato se je odločil, da jih najde še več. Risanje je bilo sestavni del Kafkovega pisanja, je ugotovil med študijem pisateljevega opusa.

Tudi za amaterske "kafkovce"
Sprehod po strehi vsebuje tudi literarne odlomke, ki se neposredno ujemajo z risbami, Ačin pa je pridal še svoja esejistična razmišljanja in zgodovinsko-umetniški kontekst. Za knjigo se že zanimajo poljski in bolgarski založniki.

Globoko vsajena bolečina
Že v otroštvu se je v Kafki vzbudil občutek krivde, da mora ljudem poravnavati krivice, ki jim jih je storil njegov despotski oče – posebej krivice do uslužbencev v družinski trgovini, saj je bil oče z njimi pogosto grob in neusmiljen, zato je bil mladi Franz do njih pretirano ustrežljiv in vljuden. Tega prvega doživetja krivde se ni mogel znebiti, ukoreninilo in razraslo se je v njem in zaznamovalo vse njegovo življenje in literaturo. '"Vedno hočem razodevati nekaj, česar ni mogoče razodeti, razložiti nekaj, kar čutim v kosteh. Mogoče to ni v bistvu nič drugega kakor ta čudni strah, ki o njem tako pogosto govorim, a raztegnjen na vse: strah pred velikim, strah pred majhnim, krčevit strah, da bi rekel kako besedo," je svojo stisko leta pozneje razkril v dnevniku.

Sam se je obsodil na pozabo
Večina Kafkovih del je bila, kot je znano, objavljena po njegovi smrti. Prijatelja Maxa Broda je pred smrtjo prosil, naj vse skupaj zažge - a ga ta k sreči ni ubogal. Brod je objavil vse romane, novele, pisma, dnevniške zapiske, napisal spremne besede in objavil obsežno prijateljevo biografijo. Kafka je s svojim ustvarjanjem tako ključno vplival na moderno pripovedništvo; še posebej izstopajo Proces, Grad, Amerika in dnevniki, pisma in kratke prozne mojstrovine (Preobrazba, Pred zakonom, Gladovalec in druge).

A. J.

Usoda in mogoče tudi veličina Kafkovega dela je v tem, da pušča odprte vse možnosti in nobene ne potrjuje.

Albert Camus