Krilatica, da so "se stari Grki vsega spomnili prvi", se je še enkrat izkazala za resnično: v knjigi Philogelos: Zasvojen s smehom, eni najstarejših knjig šal na svetu (datira v 4. stol. n. š.), so zgodovinarji našli zgodbico z zapletom, ki zveni nekam znano: možak prodajalcu sicer "v reklamacijo" ne prinese papige, ampak sužnja, ki ga je kupil pri njem, zdaj pa je mrtev. "Pri bogovih," se brani prodajalec, "ko je bil pri meni, ni storil ničesar podobnega!".
V skeču, ki je bil na britanski televiziji prvič predvajan leta 1969, v oddaji Monty Python's Flying Circus, se prodajalec v trgovini z malimi živalmi (Michael Palin) na vse pretege brani, da "norveška plava papiga" ni mrtva, ampak samo "osupla", "počiva" ali pa "hrepeni po fjordih" - čeprav jo jezni kupec (John Cleese) povleče iz kletke in s truplom udari po pultu. Skeč je smešen predvsem zato, ker možaka uporabita ogromen repertoar evfemizmov in novih sopomenk za pridevnik "mrtev".
Nergajoče žene so tarča posmeha že skoraj dva tisoč let
Tudi druge šale iz zakladnice starih Grkov dokazujejo, da se nekatere stvari nikoli ne spremenijo: tudi takrat so bile najbolj smešne tematike spolnost, nergajoče žene in bedaki. Slednji največkrat nastopijo v vlogi "počasnega študenta". V eni šali se topoumni študent denimo odpravlja v mesto. Prijatelj ga prosi, naj mu kupi dva petnajstletna sužnja. "Ni problema," odvrne prvi, "Če ne bom našel dveh petnajstletnih, bom kupil enega 30-letnega".
Spet drugič študenta prijatelj prosi, ali mu lahko posodi ogrinjalo "do mesta". "Imam ogrinjalo, ki sega do gležnjev," odvrne naš "junak", "takega, ki bi segalo do mesta, pa pač ne". Avtorstvo zbirke pripisujejo 'komikoma' Hieroklesu in Philagriusu, o katerih zgodovina ne ve skoraj ničesar. Skoraj gotovo pa je, da si šal nista izmišljevala, ampak jih le zbirala. Za multimedijsko e-knjigo, ki se jo da kupiti prek spleta, je šale v živo pred občinstvom (21. stoletja, se razume) pripovedoval angleški komik Jim Bowen.
Tudi Bowen je opazil, da je nekaj šal presenetljivo "modernih": "Nekaj sem jih zasledil v stand-up nastopih svojih kolegov. Spremenjene so le podrobnosti - namesto v kočijah se osebe recimo prevažajo v avtomobilih." No, kar nekaj šal je seveda izginilo v časovnem prepadu: taka je serija dovtipov o solati, ki so smiselni le, če vemo, da je v starih časih veljala za afrodizijak.
Za konec še nekaj - tokrat dobesedno - starih šal:
Nekdo je zbodel moža, ki je slovel po svojem ostrem jeziku: "Vzel sem si tvojo ženo, pa mi za to ni bilo treba plačati niti ficka." Prevarani mož mu odvrne: "Moja zakonska dolžnost je, da se parim s to grdobo. Kaj je pa tebe pripravilo do tega?"
Bedak se usede poleg gluhega moža in na glas prdne. Ta se čez nekaj trenutkov skremži od gnusa. Tepec se razhudi: "Ah, torej si lagal, da ničesar ne slišiš!"
Abderit vidi evnuha, ki se pogovarja z lepo žensko, in ga vpraša, če je to njegova žena. Ta ga poduči, da evnuhi ne morejo imeti žena. "Aha, torej je tvoja hčerka," se "posveti" Abderitu.
Možak, ki prisostvuje pogrebu svoje žene, presliši nekoga, ki v bližni sprašuje, kdo tukaj počiva v miru. "Jaz, zdaj, ko sem se je znebil," se oglasi možak.
Ana Jurc
ana.jurc@rtvslo.si
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje