Sorodna novica Modro ptico prejme Tina Vrščaj za roman Na klancu

Izmed naslovov izvirnega leposlovja je urednik Andrej Blatnik izpostavil družinski in ljubezenski roman Tine Vrščaj Na Klancu. Knjiga je bila letos nagrajena z modro ptico, po Blatnikovem mnenju pa jo odlikuje zrela pisava. Obenem je opozoril še na v literaturi redko opisano okoljsko problematiko. Urednik Aljoša Harlamov je napovedal avtobiografsko obarvano zbirko kratke proze Vesne Lemaić Ded in vnukinja, ki se po njegovih besedah lahko bere tudi kot roman. Izpostavil je še prvenec mlade mariborske avtorice Tanje Špes z delovnim naslovom Maske.

Pri Cankarjevi založbi bodo letos poskrbeli za izid nove knjige esejev Esada Babačića Navijaj v sebi in avtobiografskega proznega dela Iva Svetine Smisel rože, ki ga po Blatnikovih besedah odlikuje avtorjeva privzdignjena pesniška govorica. Med knjigami domačih avtorjev bodo na knjižne police prišli še esejizirana spominska pripoved Lele B. Njatin Samski blok, umeščena v Kočevje, nova pesniška zbirka Uroša Zupana Psica in poletje ter razkošna izdaja knjige s poezijo Toneta Pavčka Izbranke, ki jo bo likovno opremil priznani hrvaški umetnik Svjetlan Junaković.

Haruki Murakami že več let velja za favorita za Nobelovo nagrado za književnost. Foto: AP
Haruki Murakami že več let velja za favorita za Nobelovo nagrado za književnost. Foto: AP

V sklopu prevodnega leposlovja bo izšlo sedem modernih klasikov. Med njimi bodo roman nobelovke Svetlane Aleksijevič Čas iz druge roke: poslednji Sovjeti v prevodu Veronike Sorokin, kratke zgodbe Harukija Murakamija Po potresu v prevodu Domna Kavčiča in knjiga francoske avtorice Marie NDiaye Moje je maščevanje v prevodu Suzane Koncut s spremno besedo Mladena Dolarja.

Sorodna novica "Nikoli ne bomo vedeli, kako zelo je lahkotna literatura škodovala zgodovini človeštva"

V okviru zbirke Moderni klasiki bodo izšli še novela vileniškega nagrajenca Josefa Winklerja Natura Morta: Rimska novela v prevodu Štefana Vevarja, ki po Blatnikovih besedah spominja na literarno različico tihožitij umetnikov iz 17. stoletja, pripoved poljskega pisatelja Andrzeja Stasiuka Prevoz, ki jo je prevedla in s spremno besedo opremila Jana Unuk, in tretji roman Iana Fleminga o slavnem tajnem agentu Jamesu Bondu, naslovljen Moonraker, ki ga prevaja Maja Novak, spremno besedo pa bo prispeval Marcel Štefančič jr. Napovedan je še izid romana britanske pisateljice Bernardine Evaristo Dekle, ženska, drugi, ki ga bo prevedla Katja Zakrajšek.

Pri založbi so med prevodnimi novostmi navedli še roman nemško-švicarskega avtorja Benedicta Wellsa Kruta dežela v prevodu Neže Božič, Hiše iz papirja kanadske romanopiske Dominique Fortier v prevodu Saše Jerele, roman priznanega angleškega avtorja Iana McEwana Stroji kot jaz, ki ga bo prevedla Ana Barić Moder, in knjiga hrvaškega pisatelja Nevena Ušumovića Zlata opeklina, v kateri po Blatnikovih besedah prikaže Istro v vsej njeni realnosti, a obenem na humoren način. Delo prevaja Sonja Polanc. Med drugim bodo izdali tudi nov roman Elene Ferrante Izgubljena hči.

Aljoša Harlamov. Foto: BoBo
Aljoša Harlamov. Foto: BoBo

Harlamov je izpostavil še knjigo v zbirki Najst Vesne Tripković, avtorice programa Mladi raziskovalci v Pionirskem domu, Eksperimenti za mlade z ilustracijami Izarja Lunačka in več zgodovinskih monografij, med njimi knjigo o politiku Antonu Korošcu avtorja Andreja Rahtna in monografijo več slovenskih in hrvaških zgodovinarjev o zadnjem avstrijskem cesarju Karlu I., ki jo bo uredil Gregor Antoličič.

Andrej Blatnik. Foto: BoBo
Andrej Blatnik. Foto: BoBo

Poleg programa tega leta sta urednika predstavila še dve knjigi, ki sta izšli v lanskih Modernih klasikih. Roman pisatelja turško-kurdskih korenin Burhana Sönmeza Istanbul, Istanbul, ki po Blatnikovih besedah govori o manj znani plati tega mesta. Dogajanje je postavljeno v zapor, kjer o mestu z različnih perspektiv spregovorijo različni zaporniki, od zdravnika, študenta do brivca. Roman je – deloma tudi iz turščine – prevedla Lili Potpara, Aljaž Krivec pa je napisal spremno besedo. Aljoša Harlamov je s prevajalko Veroniko Rot spregovoril še o romanu čilske pisateljice None Fernandez Neznana dimenzija, v katerem piše o času diktature Augusta Pinocheta. Knjigo po prevajalkinih besedah sestavljata dva literarna toka – avtofikcija z avtoričinimi spomini in dokufikcija z dejanskimi zgodovinskimi podatki.