Najspornejše in nedvomno antisemitske izjave Roalda Dahla so dokumentirane v dveh intervjujih, ki sta izšla v letih 1983 in 1990. (V novembru 1990 je pisatelj pri 74 letih umrl. Sam se za svoja stališča nikoli ni opravičil.)
Sam se je opredelil za antisemita
V intervjuju za revijo New Statesman leta 1983 je Dahl med drugim izjavil, "da je v judovskem značaju neka lastnost, ki prav zares izziva sovražnost", morda je to "pomanjkljiva velikodušnost do tistih, ki niso Judi", je teoretiziral. "Mislim, da vedno obstaja razlog, zakaj se pojavi odpor do določene stvari." Dodal je še, da se "celo tak smrdljivec, kot je bil Hitler, nanje ni spravil brez razloga".
Sedem let pozneje je za prispevek v časopisu The Independent sam priznal, da "je postal antisemit".
Zgornje opazke so v judovski skupnosti dobro znane in pogosto kritizirane. Prav zaradi teh pisateljevih stališč Britanska kraljeva kovnica leta 2018 ni izdala spominskega kovanca ob Dahlovi stoletnici.
Dahlov muzej, ki je dobrodelna organizacija, je zdaj objavil, da v celoti podpira opravičilo svojcev pokojnega pisatelja iz leta 2020 in da "obsoja vsak rasizem, vključno z antisemitizmom, usmerjen proti kateri koli skupini ali posamezniku".
"Rasizem Roalda Dahla je nezanikljiv in neizbrisljiv, upamo pa, da bo preživel tudi potencial Dahlove ustvarjalne zapuščine, ki lahko naredi nekaj dobrega," je še objavil muzej.
Zaveza k večjemu vključevanju
Ob tem so v muzeju še dodali, da so "zavezani k še večji gostoljubnosti, vključenosti, raznolikosti in pravičnosti v vseh vidikih njihovega dela". Objavili so tudi ukrepe, ki jih je muzej sprejel, da bi to dosegel.
Med njimi so "upoštevanje vidne raznolikosti njihovega občinstva v trženju z izvajanjem dostopnih in vključujočih kampanj zaposlovanja za delovna mesta osebja ali skrbnikov". Poleg tega so poskrbeli za boljše usposabljanje zaposlenih in sodelovanje z več organizacijami znotraj judovske skupnosti v Veliki Britaniji.
V Dahlovem muzeju so o njegovem življenju zapisali, da je bil "protislovna oseba", ki je znal biti prijazen in je "pogosto pomagal ljudem, daroval v dobrodelne namene in prispeval k medicinski znanosti". Hkrati so dodali, da so vendar bili "dokumentirani tudi primeri, ko je bil zelo neprijazen in še huje, vključno z antisemitskim pisanjem in izjavami".
Veličina njegove književnosti je nesporna
Roald Dahl, britanski pisatelj, pesnik, scenarist in vojni pilot, se je leta 1916 v Walesu rodil norveškim staršem – ime je bojda dobil po raziskovalcu severnega pola Roaldu Amundsenu. Med drugo svetovno vojno je služil v Kraljevih letalskih silah, iz pilota se je prelevil v priljubljenega, očarljivega diplomata in vohuna, ki se je vrtel v visokih političnih in zvezdniških krogih. S svojimi deli za otroke in odrasle je zaslovel že kmalu po vojni in že v času življenja užival ugled enega največjih pisateljev za otroke in mladino 20. stoletja, če ne kar največjega. Vsi poznamo vsaj dela Čarovnice, Jakec in breskev velikanka, Matilda, Čarli in tovarna čokolade in Veliki dobrodušni velikan. "Otroška književnost Roalda Dahla je večna zato, ker je tudi v odraslosti ohranil otroško nagajivost in je znal mladim bralcem dati občutek, da je vedno na njihovi strani, nekakšen zarotnik v pogosto krutem svetu odraslih." Tako je nekoč dejal Quentin Blake, ilustrator, brez čigar podob si je knjige Roalda Dahla nemogoče predstavljati.
Še vedno v modi
Vodenje Dahlove dediščine je – še posebej zaradi številnih filmskih ekranizacij – izjemno donosen posel. Samo v letu 2018 so njegovi dediči z avtorskimi pravicami zaslužili 12,7 milijona funtov. Naslednje veliko poglavje bo napovedana nova priredba Čarlija in tovarne čokolade, v kateri Willyja Wonko igra Timothee Chalamet; celovečerec Wonka bo premiero doživel še letos.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje