Letošnje mednarodno srečanje pisateljev, ki se danes začenja na Bledu, je s sinočnjim obiskom v Ljubljani uvedel italijanski pisatelj Paolo Giordano. Pri Mladinski knjigi je izšlo več njegovih del, slovenskim bralcem pa se je tokrat predstavil z novim romanom Tasmanija, v katerem se dotika tematik, kot so očetovstvo, podnebne spremembe in atomska bomba.

Tudi roman Tasmanija je izšel pri Mladinski knjigi, prevedla ga je Anita Jadrič. V njem je Giordano prepletel širšo sliko dogajanj po svetu z intimno sliko pripovedovalca, ki je pravzaprav pisatelj sam. Na vprašanje povezovalke pogovora Patricije Maličev, kaj predstaviti najprej, se je avtor odločil za intimni del, saj literaturo dojema kot povezavo z življenji posameznikov.

Bolečina ugotovitve, da ne bo biološki oče
Kot je pojasnil, je v roman vpletel dogajanje med letoma 2015 in 2019, tik preden se je začel eden najbolj svojevrstnih dogodkov v novodobni zgodovini – koronavirus. Na osebni ravni se je takrat spopadal z žalostjo, saj sta z ženo po bolečem procesu dokončno obupala nad željo po lastnem otroku. Knjiga se tako začne z odločitvijo žene, da je tega procesa konec, sam pa je s pisanjem poskušal ugotoviti, kaj je to pomenilo zanj.

"Rekel bi, da je Tasmanija zgodba o tem intimnem procesu," je dejal pisatelj in dodal, da je hkrati tudi zgodba o spoznanju glavnega junaka, da obstajajo različne oblike starševstva. Kot največji tabu, s katerim se je spopadal pri svoji izkušnji, pa je omenil dejstvo, da se je zaljubil in poročil z deset let starejšo žensko.

Okoljske spremembe: "dolgočasna" tema za roman
V romanu piše tudi o podnebnih spremembah in atomskih bombah, ki sta pred 80 leti opustošili Hirošimo in Nagasaki. Če so podnebne spremembe, kot pravi, precej dolgočasna tema za pisatelja in danes verjetno jemlje energijo tudi tistim, ki so se desetletja trudili, da bi prišla v ospredje zanimanja javnosti, se je atomski bombi posvetil s perspektive tamkajšnjih prebivalcev.

Recikliral ostanke nedokončane knjige o atomski bombi
Povod za pisanje je našel v razmišljanju o tem, kakšne bodo pokrajine po podnebnih spremembah, a kot se je spomnil, se je takšna sprememba že zgodila v primeru atomske bombe. Ker je po izobrazbi fizik, je sicer knjigo o atomski bombi in italijanskem fiziku, ki je bil vpleten v njen nastanek, že začel pisati, vendar je ni nikoli dokončal. Del Tasmanije je tako postal nekakšen intervju z enim od Japoncev.

Kot je še povedal pisatelj, ga je pri romanu najbolj zanimalo vprašanje, ali resnično verjamemo, da zunanje okoliščine ne vplivajo na naše vsakdanje življenje, čustvovanje in odnose.

Giordano je eden od gostov 57. mednarodnega srečanja pisateljev, ki ga pripravljata Slovenski center PEN ter Odbor pisateljev in pisateljic za mir pri mednarodnem PEN-u. Po besedah predsednice slovenskega PEN-a Tanje Tuma bodo na srečanju razpravljali o podnebni krizi in vojnah ter se podali tudi v Evropsko prestolnico kulture Novo Gorico in Gorico.