"V času, ko so demokratične vrednote in dosežki vse bolj karikirani in napadeni, njeno delo uteleša izjemen in nepogrešljiv prispevek k ohranjanju demokracije in miru," so po poročanju Deutsche Wella (DW) zapisali o letošnji prejemnici v utemeljitvi. Nagrado podelijo vsako leto ob koncu Frankfurtskega knjižnega sejma, letos torej 20. oktobra. Lani jo je prejel britansko-indijski pisatelj Salman Rushdie. Med preteklimi prejemniki so med drugimi Margaret Atwood, Orhan Pamuk, Susan Sontag, Amos Oz in Vaclav Havel.

Sorodna novica Nagrada za mir Salmanu Rushdieju, enemu najstrastnejših zagovornikov svobode misli

Pulitzerjeva nagrada pred 20 leti
Anne Applebaum piše za ameriško revijo The Atlantic, pogosto se posveča temam, vezanim na srednjo in vzhodno Evropo. Že "zgodaj je opozarjala na morebitno nasilno politiko širitve Vladimirja Putina," piše v njeni biografiji. Prejela je več lovorik, vključno s Pulitzerjevo nagrado (2004) in nagrado Carla von Ossietzkyja (2024). Med knjigami, ki jih je napisala, so Gulag: Zgodovina (2003), Železna zavesa (2012), Rdeča lakota (2019) in Vaba avtoritarizma (2021), v katerih se ukvarja z avtoritarno oblastjo.

Obdobje padca železne zavese in Berlinskega zidu
Leta 1964 v Washingtonu v ZDA judovskim staršem rojena Anne Applebaum je študirala rusko zgodovino in književnost na univerzi Yale, pozneje še mednarodne odnose na Londonski šoli za ekonomske in politične vede ter na Univerzi v Oxfordu. Novinarskemu poklicu se je zapisala leta 1988, ko je začela delati kot tuja dopisnica na Poljskem za britanski tednik The Economist. To je bilo obdobje padca železne zavese, poročala pa je tudi iz Berlina po padcu zidu v letu 1989. Sledilo je delo za več britanskih časopisov, kot so še The Spectator, The Evening Standard in The Daily Telegraph, za katerega je pisala kolumne. Po selitvi v ZDA je pisala za The Washington Post in se nato pridružila reviji The Atlantic, kjer je še danes dejavna kot kolumnistka.

"To je vojna, ki bo za vedno spremenila Evropo"
V zadnjih letih je postala glavna kronistka ruske invazije v Ukrajini. "To je vojna, ki bo za vedno spremenila Evropo. (...) Predpostavk, ki smo jih imeli, da bo Evropa za vedno varna, je zdaj konec. To je vojna, ki nas premika v drugo obdobje. Nismo bili pozorni, ko je (Putin) dejal, da ga zanima ponovna vzpostavitev sovjetskega imperija," je povedala lani za DW, torej v letu po invaziji.

Priznani nemški zgodovinar Karl Schlögel, ki je tako kot Anne Applebaum specializiran za vzhodnoevropsko in rusko zgodovino, je za DW povedal, da je njeno delo "redek primer globokega akademskega raziskovanja v kombinaciji s sposobnostjo pripovedovanja zgodb".

Po njegovih besedah je prestižna nagrada za mir nemškega knjigotrštva "zaslužena", saj je njeno raziskovanje pomembno "posodobilo" zgodovino sovjetskih gulagov v njeni s Pulitzerjem nagrajeni knjigi iz leta 2003. Njena obsežna raziskava v ukrajinskih arhivih jo je naredila za "eno najboljših opazovalk in komentatork" situacije v državi od invazije.

Še letos izid nove knjige o avtokraciji
Njena prihajajoča knjiga Autocracy, Inc.: The Dictators Who Want to Run the World, ki bo objavljena še letos, je opisana kot "skrb vzbujajoče poročilo o tem, kako avtokracije sodelujejo pri spodkopavanju demokratičnega sveta in kako bi se morali organizirati, da bi jih premagali". Anne Applebaum bo nemško nagrado za mir prejela za svoj prispevek k ohranjanju demokracije in miru. Osrednji del njenega dela predstavlja ponazarjanje krhkosti demokratičnih družb, še posebej ko se glede na utemeljitev "demokracije razjedajo od znotraj zaradi volilnega uspeha avtokratov".

Nagrada za mir nemških založnikov in knjigotržcev, ki jo podeljujejo od leta 1950, je vredna 25.000 evrov. Podelijo jo osebnostim, ki prispevajo k uresničevanju ideje miru v literaturi, znanosti ali umetnosti. Nagrado so začeli podeljevati, da bi dokazali svojo "zavezanost služenju mednarodnemu razumevanju med narodi in kulturami".