Branko Gradišnik v knjigi En kuža v Lizboni, da o ljudeh ne govorimo opisuje dogajanje v portugalski prestolnici. Po besedah urednika Andreja Blatnika je delo nekakšen trojni potopis - potopis po Portugalski, kjer je nekaj časa prebival, ker je bila njegova žena tam veleposlanica, potopis o njegovem intimnem življenju oziroma njegovi družini s psom Ferrisom na čelu, pa tudi potopis o slovenski kulturni in politični zgodovini.
Ker je mogoče marsikaj povedati na strnjen način
Knjiga Lunačkovih esejev z naslovom Telovadci nad prepadom je nastala po naročilu, prinaša pa 120 esejev, ki po besedah urednika Tineta Logarja "razpirajo možnosti interpretacije" o naših vsakdanjih težavah, literaturi, psihoanalizi in medsebojnih odnosih. Lunaček po Logarjevem mnenju ne vsiljuje svojega mnenja, temveč razpira misli in jih prepleta s podrobnostmi z različnih umetniških področij. Po avtorjevih besedah je rdeča nit esejev pesnik Arthur Rimbaud, ki se ga "loteva na več načinov", za kratko formo pa se je odločil, ker meni, da je "mogoče marsikaj povedati na strnjen način".
Sveža optika priseljenca, ki živi v dveh kulturah
Zoran Knežević prinaša v svojem prvencu, zbirki kratkih zgodb Dvoživke umirajo dvakrat, po Blatnikovih besedah svežo optiko priseljenca, ki živi v dveh kulturah; Knežević si je leta 1995 našel delo v slovenskem gradbeništvu. Ne opisuje le življenja, razpetega med Slovenijo in Vojvodino oziroma Srbijo, ampak tudi razpetost med dvema svetovoma - nekdanjim socialističnim in zdajšnjim turbokapitalističnim. Knjiga vsebuje fiktivne zgodbe z resničnimi podrobnostmi, po avtorjevih besedah pa gre za zgodbe ljudi, ki "živijo tu in hkrati tudi tam, a obenem niso ne tu ne tam".
Kruta realnost Latinske Amerike
Sergio Ramirez, po besedah urednika Zdravka Duše najradikalnejši in najbolj angažiran južnoameriški pisatelj, je roman Margarita, lepo je morje zasnoval na resničnih zgodovinskih dogodkih in likih. V njem je prepletel življenje in smrt najbolj znanega nikaragovskega pesnika Rubena Daria z atentatom na enega najbolj krvavih diktatorjev Anastasia Somozo. Kot je povedala Jasmina Markič, ki je knjigo prevedla skupaj z Ajdo Krajnc, roman prikazuje kruto realnost Latinske Amerike. Spremno besedo podpisuje Marko Jenšterle.
Vrnitev k judovski mistiki
Roman Filipa Davida Sanje o ljubezni in smrti sestavljata dve samostojni besedili, zgrajeni na stalni igri med stvarnim in fantastičnim. Srbski pisatelj, rojen v judovski družini, se je v njem vrnil k judovski mistiki. V prvem delu govori o mladem študentu in njegovi sanjani nevesti, v drugem delu o preganjanju srbskih Judov med drugo svetovno vojno, vse skupaj pa pripelje do zadnje vojne na Balkanu. Prevajalka dela in avtorica spremne besede je Jana Unuk.
Natančna glasbena uporaba jezika
Alessandro Baricco v romanu Mr. Gwyn opisuje pisatelja, ki se nenadoma odloči, da ne bo več pisal, čeprav mu gre to zelo dobro od rok. Brezdelje se mu po besedah prevajalca Janka Petrovca počasi zaplete, nato pa ugotovi, da mu je usojeno "kopirati" ljudi. Da je Baricco po izobrazbi muzikolog, se čuti tudi v pisanju: avtor je skromen, a natančen v glasbeni uporabi jezika.