Iz tega je nastala ena najbolj prodajanih knjig vseh časov, bralci njegovih prigod pa lahko zdaj na spletu najdejo vse mogoče stvari iz pisateljeve zapuščine.

Tolkien je ustvaril vrsto jezikov in pisav, ki so jih uporabljala bitja Srednjega sveta. Foto: AP
Tolkien je ustvaril vrsto jezikov in pisav, ki so jih uporabljala bitja Srednjega sveta. Foto: AP
J. R. R. Tolkien se pogosto omenja kot oče sodobne srednjeveške fantazijske književnosti. Romana, s katerima je dosegel svetovno slavo, sta Hobit in Gospodar prstanov. Foto: AP
J. R. R. Tolkien se pogosto omenja kot oče sodobne srednjeveške fantazijske književnosti. Romana, s katerima je dosegel svetovno slavo, sta Hobit in Gospodar prstanov. Foto: AP

Prenovljena spletna stran Tolkien Esate javnosti omogoča dostop do še neobjavljenih slik fotografij in videposnetkov, pa tudi neobjavljenih rokopisnih osnutkov in pisem britanskega pisatelja. Spletno mesto so dopolnili z novim gradivom, vključno z razdelkom o Tolkienovi kaligrafiji in časovnico njegovega življenja. Med novim gradivom so tudi zvočni posnetki in videoposnetki z J. R. R. Tolkienom in njegovim sinom Christopherjem.

Tolkien se je rodil leta 1892 v Bloemfonteinu v Južni Afriki, kjer je njegov oče delal kot vodja banke. Pri treh letih se je z materjo in bratom vrnil v Veliko Britanijo. Že v mladih letih je pokazal zanimanje za stare jezike in vanje usmeril tudi svojo študijsko pot. Diplomiral je iz stare norveščine, sodeloval pa je tudi pri pisanju Oxfordovega angleškega slovarja.

Poučeval je angleščino in več drugih jezikov. Jezike si je tudi izmišljal, kar je pozneje vključil v svoje pripovedi o bitjih Srednjega sveta. V tega je postavil vse svoje pripovedi – od Hobita in Gospodarja prstanov do Silmarilliona, in kar njegovi bralci posebej občudujejo: ustvaril je vrsto jezikov in pisav, ki so jih uporabljala tamkajšnja bitja.

Začelo se je z Bilbom Bisaginom, o katerem so prvi poslušali njegovi otroci, po njihovem navdušenju nad zgodbami o dolgočasnem hobitu, ki se zaplete v nepričakovane pustolovščine, pa je okrog leta 1930 Tolkien začel njegove zgodbe zapisovati. Pri založbi George Alien & Unwin so Tolkiena spodbudili k temu, da je zapiske spremenil v knjigo. Roman Hobit ali Tja in spet nazaj je izšel leta 1937.

Založnikom je ponujal tudi Silmarilliona, vendar jih ni zanimal. Zanimali so jih hobiti, zato se je Tolkien lotil pisanja Gospodarja prstanov. Pisanje romana, poznejše trilogije, je bilo zanj mučno, polno zapletov, vsaj dvakrat ga je tudi popolnoma opustil. Vendar pa je počasi nastajalo delo, v katerem je bil razdelan in dodelan popoln fiktivni svet.

Gospodar prstanov, prastara zgodba o spopadanju dobrega in zla, je ob prenosu zgodbe na filmsko platno dobila še več ljubiteljev zgodb Srednjega sveta. Trilogija Petra Jacksona je med Tolkienovimi zvestimi balci naletela na odobravanje.  Foto: Iimdb
Gospodar prstanov, prastara zgodba o spopadanju dobrega in zla, je ob prenosu zgodbe na filmsko platno dobila še več ljubiteljev zgodb Srednjega sveta. Trilogija Petra Jacksona je med Tolkienovimi zvestimi balci naletela na odobravanje. Foto: Iimdb
Gospodar prstanov je z več kot 100 milijoni prodanih izvodov ena najbolje prodajanih knjig vseh časov, prevedena pa je bila v več deset jezikov. Foto: Mladinska knjiga
Gospodar prstanov je z več kot 100 milijoni prodanih izvodov ena najbolje prodajanih knjig vseh časov, prevedena pa je bila v več deset jezikov. Foto: Mladinska knjiga

Tolkien je pisanje Gospodarja prstanov končal leta 1949, zapletlo pa se je pri objavi, saj si je želel, da bi založnik natisnil tudi Silmarilliona. Ker tega ni želela narediti nobena založba, se je vrnil k založbi George Alien & Unwin in dovolil, da Gospodar prstanov izide pri njih, in to brez Silmarilliona. Roman je izšel v treh delih: Bratovščina prstana in Stolpa sta izšla leta 1954, Kraljeva vrnitev pa leto pozneje.

Tako Hobita kot Gospodarja prstanov je na filmsko platno prenesel režiser Peter Jackson, zdaj pa nastaja še serija Gospodar prstanov: Prstani moči (premierno predvajanje je napovedano 2. septembra).

Toklen je poleg fantazijskih del napisal vrsto znanstvenih razprav, pisal pa je tudi pesmi. Leta 1972 je prejel častni naziv komendnik Britanskega imperija in častni doktorat oxfordske univerze iz književnosti. Umrl je leto pozneje, njegovo literarno zapuščino pa je v upravljanje prevzel najmlajši sin Christopher (1924–2020). Silmarillion je izšel šele leta 1977, za njegovo objavo je poskrbel prav Christopher. Sin je tudi avtor številnih zemljevidov, ki opisujejo svet Srednjega sveta.