Eden od osrednjih poudarkov znanstvene monografije (izšla je pri založbi Beletrina) je oznanjanje ljubezni v njegovem pripovedovalskem opusu. Kot je dejala avtorica, literarna zgodovinarka Urška Perenič na predstavitvi knjige v Dvorcu Visoko, bi se ji zdelo "čudovito, ko bi ob robu vseslovenskega leta Ivana Tavčarja, pa najsi se to komu zdi še tako asketsko, ne zgolj vedeli povedati, da je bil Ivan Tavčar liberalni politik, ampak predvsem to, da je bil eden najodličnejših slovenskih literarnih popisovalcev ljubezni. Pravzaprav Ljubezni.”

Knjiga o Ivanu Tavčarju spada v širše zastavljeni literarnozgodovinski projekt, ki je začel nastajati pred tremi leti in v središče postavlja slovenski literarni realizem ter najboljše predstavnike te usmeritve v drugi polovici 19. stoletja.

Avtor navdihujočega pripovedniškega opusa
Urška Perenič, sicer redna profesorica za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za kulturno zgodovino Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je pred dvema letoma pripravila že znanstveno monografijo o Josipu Jurčiču.

Tokrat pa se je posvetila Tavčarju, ki v slovenskem literarnem realizmu zaseda čisto posebno mesto. Kot pravi, namreč ni bil samo prvi in edini pravi naslednik Jurčiča, temveč samosvoj in edinstven človek ter ustvarjalec, ki se mu je, oplemenitenemu z najrazličnejšimi življenjskimi izkušnjami, izpisal sijajen in do danes navdihujoč pripovedniški opus.

Kot pravi, je na enem koncu noveleta Gospa Amalija, ki predstavlja nulto oziroma iniciacijsko točko Tavčarjevega literarnega pisanja in je privrela iz nepozabnega ljubezenskega oziroma erotičnega doživetja. Potem gre prek historičnih podob in slik Loškega pogorja, povesti Mrtva srca in antiutopije z naslovom 4000 vse do dveh labodjih spevov, Cvetja v jeseni in Visoške kronike, ki stojita na drugem koncu Tavčarjeve ustvarjalne poti.

Na valovih življenja prinaša preplet biografske in literarne študije. Tavčarja bralec spozna na njegovih mnogoštevilnih poteh med ljubljanskim Bregom, kjer se je ustalil s svojo življenjsko družico Franjo in otroki, ter Visokim, kjer so bile korenine njegove dejanske in želene biti in kjer so svoj večni mir našli ne le Tavčarjevi, temveč tudi junaki Visoške kronike.