Dubravka Ugrešić je leta 1993 zaradi kritičnosti do tedanje nacionalistične politike zapustila Hrvaško in trenutno živi v Amsterdamu. Po besedah predsednice žirije za nagrado vilenica Lidije Dimkovska obstaja lavreatka v medprostoru in živi v nikogaršnji coni.

Njeni prozni zbirki Poza za prozo iz leta 1978 je v osemdesetih letih sledila uspešna serija del, kot so kolažirani roman Štefica Cvek v krempljih življenja, zbirka kratkih zgodb Življenje je pravljica in meddiskurzivni roman Forsiranje romana reke. Literatka, ki svojih del ne piše zgolj v hrvaščini, se je pozneje veliko posvečala esejizirani prozi in literarizirani esejistiki.

Ugrešićeva v svoji prozi prepleta zasebno in javno, Vzhod in Zahod, politike in kulture, visoke in nizke književnosti, avtopoetičnost in meddiskurzivnost. V zbirki delno literariziranih esejev Kultura laži je z različnih zornih kotov analizirala razpad nekdanje Jugoslavije, o tem, kako laž postane vrhovna resnica, pa je pisala v zbirki Brati prepovedano.

Nikoli in pred ničimer si ne zatiska oči, je žirija nagrade zapisala v obrazložitvi. "V nekaj zadnjih zbirkah esejev si jih ne zatiska predvsem pred vsesplošno standardizacijo kulturnega in vsakršnega drugega okusa, pred poneumljanjem, pred slepim in nekritičnim sprejemanjem vzorcev vedenja in razmišljanja, pred posnemanjem in drugorazrednostjo, pred manipuliranjem," je še zapisala žirija.

V slovenščino je bilo njeno delo prvič prevedeno leta 1992, ko je izšel prevod romana Forsiranje romana reke. Leta 2005 je temu sledil roman Ministrstvo za bolečino, pet let pozneje pa kultni roman Štefica Cvek v krempljih življenja ter delo Jaga baba je znesla jajce. V slovenščini je dostopna tudi zbirka esejev Kultura laži. Za svoje delo je Ugrešićeva prejela več literarnih nagrad.

Pisateljica v fokusu bo Suzana Tratnik
Ob nagrajenki bo v ospredju 31. Vilenice pisateljica, prevajalka in publicistka Suzana Tratnik. Njen literarni opus obsega zbirke, romane, otroške slikanice, monodrame, radijske igre in strokovna dela o lezbičnem gibanju v Sloveniji in o lezbični literaturi. Leta 2007 je prejela nagrado Prešernovega sklada.

Vselej proti sovraštvu do vsega tujega
Festival je še vedno nekaj posebnega po vsebini in namenu, je na predstavitvi programa poudaril soustanovitelj Vilenice Veno Taufer, saj se je, kot pravi, vselej boril proti sovraštvu do vsega tujega. Še danes se po njegovem mnenju nadaljuje kot oporečniški festival, v najbolj žlahtnem pomenu te besede. Na Vilenici predstavljajo avtorje, ki so po njegovem mnenju izzivalni na svoj vrhunski, estetski način. Vesel je, da bosta letos idejo Vilenice širili "zelo izraziti oporečniški avtorici". "Ugrešićeva se je, že kot simbol svoje literature na vrhunskem, estetskem nivoju, stalno bojevala proti nacionalizmom, medtem ko je literatura Tratnikove socialno uporna."

Naslednja štiriletka v znamenju etičnih vprašanj
Letošnja Vilenica tematsko vstopa v novo štiriletno obdobje z naslovom Literatura in etika. Tema bo v ospredju letošnje okrogle mize Srednjeevropske pobude in 14. Mednarodnega komparativističnega kolokvija Slovenskega društva za primerjalno književnost.

Koliko latvijskih literatov poznate?
Stalnico vileniškega programa predstavljajo literarna branja gostov festivala. Tudi letos bo mednarodna žirija med srednjeevropskimi avtorji, ki se bodo predstavili v zborniku in na literarnih branjih, izbrala dobitnika nagrade kristal vilenice, Srednjeevropska pobuda bo v sodelovanju z DSP-jem podelila pisateljsko štipendijo.

Vsako leto se na Vilenici poklonijo književnosti, ki na tujih trgih ni pogosto zastopana. Letos bo v ospredju Latvija. V goste festivala prihajajo štirje latvijski pesniki, izšla pa je tudi 11. festivalska antologija z naslovom Dzeja, v kateri je predstavljenih 14 latvijskih avtorjev in avtoric.