Po fotografijah, ki so jim jih posredovali kolegi iz Nemčije, namreč utemeljeno sklepajo, da se je v neki knjižnici blizu Hannovra (njeno ime je še skrivnost) našel nov primerek Cerkovne ordninge*, enega najpomembnejših Trubarjevih del, ki je bilo do zdaj ohranjeno zgolj v enem izvodu v Vatikanu, ki ga je leta 1971 odkril Jože Markuža. Prvega so sicer hranili v dresdenski knjižnici, a je bil med drugo svetovno vojno uničen.

Nov izvod starega, ki je ponekod poškodovan, dopolnjuje: priča smo torej najdbi, ki je za slovensko kulturo neprecenljive vrednosti, je prepričan Kozma Ahačič, ki je najdbo podrobneje predstavil na novinarski konferenci na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša.

V javnosti na ogled prihodnje leto
Na dogodku so gostili tudi Ulricha D. Oppitza, kolega iz Nemčije, ki je prinesel posnetke nove najdbe. Obiskovalci predstavitve, med katerimi je bil tudi evangeličanski škof v odhajanju Geza Erniša, smo si lahko ogledali fotografije knjige, ki so že same zase dragocene za vse jezikoslovce in literarne zgodovinarje.

Po naključju na novo odkriti izvod Cerkovne ordninge, ki je izšla septembra leta 1564 v Tübingenu, bo javnosti na ogled prihodnje leto junija, saj je za zdaj še vedno v nemški knjižnici, kjer so je našli.

Zapleti v času izida
Izid knjige je bil v svojem času povezan s številnimi ovirami, na koncu pa je delo izšlo v od 300 do 400 izvodih, kar je bila za takratna protestantska dela nizka naklada. Trubar je delo napisal, ko je bil star nekaj čez 50 let, v njem pa je nakazal tudi idejo o uvedbi osnovnega šolanja.

Knjigo je že na začetku nameraval izdati v Nemčiji, saj bi moral na slovenskem območju to odobriti deželni knez, ki pa je bil katoličan. Izdajo dela, ki je bilo dokončano že poleti leta 1563, pa je dodatno zavlekla še razprava o Trubarjevem razumevanju svetega obhajila. Knjiga je tako izšla leto pozneje z več pomanjkljivostmi, med drugim tudi brez naslovnega lista. Knjiga je bila, ko je zavladal Karel II., prepovedana, večino izvodov so uničili, Trubar pa je bil izgnan.