Hemingway je leta 1925 v prvo izdajo svoje zbirke zgodb In Our Time svojemu prijatelju in pivskemu tovarišu Jacku Cowlesu v spomin napisal dve pesmi, ki sta bili takrat zaradi svojega sočnega izrazja neobjavljivi. Pa to menda ni edini razlog - če se izrazimo z besedami trenutnega lastnika knjige, Marka Hima, "ta poezija ni ravno primerljiva s kakim TS Eliotom".

Maščevanje cenzorjem
Vseeno pa je knjiga za literarne zgodovinarje dragocen dokument, ki priča o pisateljevem takratnem razpoloženju: v jezi nad ameriškimi uredniki, ki so knjigo na določenih mestih cenzurirali, je na roko na novo vpisal vse izpuščene besede. Za posvetilo je napisal: "Jacku Cowlesu za valentinovo (in to nima nobenega seksualnega podtona), Ernest Hemingway". Nad napisom je narisal prebodeno srce, iz katerega kaplja kri, in pripisal "kri (v vrednosti dveh dolarjev)".

O svoji druščini in o valentinovem
Če se vrnemo k pesmima na koncu knjige: prva, The Age Demanded, je šaljiv zagovor "izgubljene generacije" (ime, ki ga je Gertrude Stein skovala za skupino ameriških pisateljev, ki je v 20-ih letih 20. stoletja živela v Parizu in v tamkajšnjih kavarnah modrovala o življenju). Druga pesem, Earnest Liberal's Lament, je prav tako šaljiva, tokrat žalitev valentinovega.

Knjiga je trenutno na poti v London, kjer bo ta konec tedna predstavljena na sejmu starih knjig Olympia, kjer bo več kot 160 založnikov na prodaj ponudilo redke ali stare izdaje najraznovrstnejših knjig, vse od Eneide pa do Harryja Potterja. Za In Our Time bo Hime zahteval 75 tisoč funtov. "Hemingway je bil v tistem obdobju najbrž izvrstno razpoložen: spet je bil s svojimi prijatelji, v Ameriki so mu izdali knjigo, pričakoval je, da ga bo končno dohitela slava ..."

A. J.