Drugi del rokopisa je nekoliko mlajšega nastanka in šele pozneje povezan s prvim delom. Tako razlaga avstrijski strokovnjak za rokopise Franz Lackner, ki je na odkritje naletel s kolegom Aloisom Haidingerjem, s katerim sta v knjižnici iz samostana Heiligenkreuz v istoimenskem kraju v Dunajskem gozdu preučevala rokopise iz 12. stoletja.

Rokopis je torej sestavljen iz dveh ločenih delov. Začetni del je napisan med letoma 1133 in 1147 v času prvega opata samostana Heiligenkreuz Gottschalka, drugi (katerega besedilo pa ni omenjeno v seznamu rokopisov iz obdobja opata Gottschalka) pa je napisal drugi pisar.

Slog drugega dela rokopisa se po Lacknerjevih navedbah razlikuje od prvega, po paleografskih ugotovitvah pa ga je mogoče drugi uvrstiti v tretjo četrtino 12. stoletja. Kot je že pred časom dejal Alois Haidinger, je srednjevaški rokopis današnjo velikost dobil šele v 14. stoletju, ko so oba dela kodeksov povezali v en zvezek.

Sorodna novica Veliko odkritje v Svetokriškem rokopisu: najstarejši zapis slovenščine po Brižinskih spomenikih

Lackner in Haidinger sta torej v omenjenem rokopisu naletela na kustode (oznake na dnu zadnje strani vsake lege v starih rokopisnih knjigah, ki so namenjene ohranitvi pravega zaporedja besedila). Te sta opazila že pred letom 2013, a so strokovnjaki šele pred nedavnim pisavo identificirali kot zgodnjo obliko slovenščine. Po objavi članka poljskih strokovnjakov o novem odkritju v Heiligenkreuškem rokopisu iz 12. stoletja (avstrijska strokovnjaka sta namreč odkritje posredovala poljskim kolegom) je jezikoslovec Matej Šekli z analizo potrdil, da gre za zgodnjo slovenščino, ki je bila takrat značilna za vzhodnoalpski prostor ob Donavi.

Kot smo poročali junija, sta avstrijska strokovnjaka pri pregledu rokopisa opazila oštevilčenje, kakršnega še nista videla, vedela pa sta, da gre za števnike v nekem slovanskem jeziku.
Gre za z besedo vpisane slovanske številke od 1 do 10 v zgodnji slovenščini. Ta je bila doslej poleg Brižinskih spomenikov dokumentirana prek zemljepisnih in osebnih lastnih imen, zdaj pa jim lahko dodamo števnike od 1 do 10. Pisar, ki je zapisal še tri druge rokopise v Heiligenkreuzu, je prepisoval tudi rokopise v opatiji Rein. Ta pa je imel tesne stike s Stično, zato je povsem mogoče, da je v Avstriji delal slovenski pisar iz Stične.