Judje so že od nekdaj naseljevali tudi naše kraje. Njihove sledi segajo že v prvo stoletje našega štetja. Bolj številčno so Judje začeli naseljevati današnje slovensko ozemlje v srednjem veku. To je čas prvih naselbin in čas nastajanja tako imenovanih judovskih vasi v bližini pomembnejših krajev, ki še niso dobili statusa trga ali mesta. V trinajstem stoletju se je judovstvo razširilo na skoraj vse mestne naselbine Trsta, Goriške, Štajerske, Kranjske in Istre. Leta 1213 je v Ljubljani po nekaterih podatkih stala sinagoga na današnji Židovski stezi 4. V drugi polovici petnajstega stoletja začne naraščati protijudovsko razpoloženje in marca leta 1496 pride do znamenitih Maksimiljanovih odredb o izgonu Judov iz Štajerske in Koroške.

Seveda so Judje pozneje znova zavzeli svoje mesto tako v slovenski geografiji kot tudi zgodovini. V 18. in 19. stoletju so poseljevali zlasti Prekmurje, kjer so v Lendavi, Murski Soboti in Beltincih nastale prave judovske naselbine. Do začetka 2. svetovne vojne so zlasti v meščanskem življenju omenjenih mest in krajev odigrali zelo pomembno vlogo. Po vojni so se sledi o življenju Judov v naših krajih, njihovi navzočnosti in zapuščini izbrisale. Šele v zadnjih nekaj letih počasi v tukajšnjo zavest prodira zavedanje, da so Judje neizbrisljivo pustili svoj pečat v številnih krajih po Sloveniji.

In po teh sledeh sta se odpravila tudi dr. Janez Premk in Mihaela Hudelja. Njuna knjiga Po sledeh judovske dediščine: Vodnik po Sloveniji oziroma Tracing Jewish Heritage: A Guidebook to Slovenia je plod večletnih zgodovinskih, kulturnih ter umetnostno zgodovinskih raziskav na področju judovske zapuščine na Slovenskem. Knjiga, katere izid sovpada s 1. Festivalom strpnosti v Ljubljani, ki ga organizirata Mini Teater in Judovski kulturni center Ljubljana, izdal pa jo je Zavod JAS, nas seznanja tako s časovnimi kot tudi prostorskimi koordinatami, v katerih so Judje pustili za sabo neizbrisno sled.

Ob nazornem in natančnem kulturnozgodovinskem ter umetnostnem pregledu, nas Vodnik popelje skozi Ljubljano, skozi nekdanjo judovsko četrt, mimo današnje gostilne Roža po Židovski stezi in nazaj na Križevniško, kjer danes domuje Judovski kulturni center Ljubljana, na Žale, kjer so ostanki judovskega pokopališča, spoznamo pomembnejše ljubljanske judovske družine, kakršna je, denimo, družina Heimann z današnje Stritarjeve ulice. Popelje nas skozi Maribor in na tamkajšnje pokopališče, na Židovski stolp, v sinagogo … Vodnik nas vodi tudi skozi Bled, Gorico, Ajdovščino, Piran, Koper, Izolo, Ptuj, Celje, Radgono, Mursko Soboti, Beltince in Lendavo, kjer je nekoč živelo največ Judov in kjer je njihova prisotnost še najbolj materializirana. Judovsko šolo so namreč porušili šele sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja in na njenem mestu zgradili Kulturni dom. In ravno v Lendavi še vedno stoji sinagoga, tam je v bližnji Dolgi vasi še vedno aktivno judovsko pokopališče in tam v nizkih hišah ob Glavni ulici še vedno lahko začutimo utrip življenja Judov. Še vedno stojijo njihove hiše, še vedno imamo opravki s priimki, kot so Weis, pa Schwartz, Blau itd. To pomeni, da se Vodnik ukvarja tudi s tistim delom zgodovine, ki ni materializiran. Tako spoznavamo tudi judovsko kulinariko, judovske jedi, njihove posebnosti … Njeni vplivi pa segajo tudi v našo kuhinjo, še posebej tisto, ki je značilna za Prekmurje.

Knjigo Po sledeh judovske dediščine: Vodnik po Sloveniji krasijo in bogatijo številne fotografije, zemljevidi, dokumenti in podrobni opisi "neredko prezrtega poglavja" naše kulturne zgodovine. Knjiga je na voljo trenutno zgolj v angleškem jeziku in je bolj kot ne namenjena turistom. Tudi izdaja je tako rekoč žepna. V pripravi pa je tudi slovenska različica Vodnika, ki pa bo obširnejša in bolj natančna ter namesto s turističnimi, opremljena z znanstvenimi razlagami.