Z njimi pa se ni strinjal Ciril Zlobec, ki je o Grassovem priznanju spregovoril za MMC RTV Slovenija.Težko je soditi o tem, kaj vodi druge ljudi. Očitno je veliko pretrpel zaradi slabe vesti, ki ga je mučila zaradi služenja v SS-u. Bil je tako rekoč še otrok, ki ga mika uniforma, bil je zaljubljen v letalstvo, zato je lahko razumeti, da ga je vojna mikala, je dejal priznani slovenski književnik.

"Človeško razumljivo je, da otrok pri 15 letih ne ve, kaj dela. Težko je ugibati o tem, kaj ga je vodilo k razkritju tako pozno, ve le sam. A verjetno dela življenjske obračune," je ugibal Zlobec, ki je Grassa ocenil kot (po vojni) pokončnega človeka, čigar življenje je bilo čisto, brez kakršne koli konkretne pregrehe, tako da je mladostni zdrs popravil. "A ker se bliža osemdesetim, se je verjetno odločil, da je treba še v času življenja počistiti s svojimi sencami," je za MMC dejal Ciril Zlobec.

Grass razočaral rojake
V Grassovi domovini pa so veliko manj prizanesljivi do pisatelja. Bildov kolumnist Helmut Böger je zapisal, da je Grassovo priznanje malo pred izidom njegove nove knjige pustilo slab priokus po promociji. Grass ostaja najpomembnejši nemški sodobni pisatelj, a je izgubil položaj moralne avtoritete. Ne moremo ga grajati zaradi sodelovanja v SS-u, ker je bil vpoklican pri sedemnajstih, lahko pa ga zaradi 60 let laganja, je zapisal Böger.

Vodilni nemški literarni kritik Hellmuth Karasek se je prav tako strinjal, da Grassa ne gre obsojati zaradi članstva v SS-u, najprej elitne enote, ki je sprejemala le prostovolce, proti koncu vojne pa so vanjo vpoklicali tudi številne fante, mlajše od 18 enot. "Dejstvo, da je bil pri 17 letih v SS-u, je samo po sebi sicer prekršek, če si ne bi Grass vse od takrat prizadeval za povsem drugačen svet in postal prava moralna avtoriteta," je Karasek povedal za eno izmed nemških radijskih postaj.

"Če bi bil ciničen, bi dejal, da Grass razkritja ni opravil prej, ker se je bal, da bi zaradi njega ogrozil Nobelovo nagrado za književnost. Ne razumite me napak: Grass si jo je zaslužil bolj kot kateri koli drugi nemški pisatelj. Toda zdaj moramo na vse skupaj pogledati v novi luči," je o pisatelju, najbolj znanem po romanu Pločevinasti boben, ki je najpomembnejšo svetovno nagrado za književnost prejel leta 1999, rekel Karasek.

Biograf je osebno razočaran
Med najbolj razočaranimi je bil Grassov uradni biograf, ki je ob razkritju ostal brez besed, saj je bil tako kot vsi drugi prepričan, da se je Grass leta 1942 javil za delo na vojaški podmornici, a je bil zavrnjen, nato pa bil dve leti kasneje vpoklican v protiletalsko topništvo, do leta 1946 pa bil v ameriškem ujetništvu. Osebno sem razočaran, je dejal Michael Jürgs, z njim pa se je strinjal tudi vodilni zgodovinar Joachim Fest, ki meni, da je po 60 letih priznanje prišlo malo prepozno. Ne morem razumeti, kako si lahko nekdo, ki se je desetletja predstavljal kot moralna avtoriteta, in to celo zelo elitna, privoščil kaj takega, je bil jezen Fest.

Obramba z nemško-judovske strani
Na Grassovo stran se je postavil le najpomembnejši nemško-judovski pisatelj Ralph Giordano, ki pisatelja, ki se je po vojni s svojimi pacifističnimi prizadevanji in nasprotovanjem vojni uveljavil kot nemška protivojna ikona, ne namerava obsojati, ampak ga je pohvalil za njegovo pozno priznanje. "Dobro je, kar je Grass zdaj storil. Slabše kot storiti napako je, ne sprijazniti se z njo. Njegov primer pa kaže tudi, kako lahko je zapeljati mlade," je dejal Giordano.