Roman Nesrečniki je nemudoma po izidu postal velika uspešnica. Zgodbo o pobeglem zaporniku, ki postane zgleden državljan, pa so večkrat priredili tudi za film. Foto:
Roman Nesrečniki je nemudoma po izidu postal velika uspešnica. Zgodbo o pobeglem zaporniku, ki postane zgleden državljan, pa so večkrat priredili tudi za film. Foto:
Les Miserables (Nesrečniki)
Nesrečniki so priljubljeni tudi izven Francije. Celo na Kitajskem so na oder postavili muzikal Nesrečniki. Foto: EPA

Sodba prizivnega sodišča sledi sodbi iz leta 2001, ki je določila, da pomeni izid romanov Cosette ou le temps des illusions (Cosette ali čas iluzij) in Marius ou le Fugitif (Marius ali ubežnik), v katerih nastopajo junaki iz romana Nesrečniki, kršitev moralnih pravic Victorja Hugoja oziroma njegovih potomcev. Nova odločitev francoskega sodstva pa prejšnjo sodbo razglaša za kršitev svobode umetniškega izražanja in dovoljuje izid romanov avtorja Francoisa Cerese, ki ju je izdala založba Plon.

Romana izkrivljata sporočilo Nesrečnikov
Odvetnik Pierra Hugoja ostaja neomajen. Prepričan je, da bi se morala založniška hiša pred izidom romana vsaj posvetovati s pisateljevimi potomci. To pa še ni vse. Po njegovem mnenju in po prepričanju Pierra Hugoja romana, ki nadaljujeta zgodbo posvojenke Jeana Valjeana in njenega soproga, popolnoma izkrivljata prvotno zgodbo in njeno sporočilo. Hugoja je podprla tudi družba Societe des Gens de Lettres (Družba literatov), družba, ki naj bi skrbela za avtorske pravice pisateljev in ki so jo leta 1838 ustanovili Victor Hugo, Alexandre Dumas, Honore de Balzac in še nekateri pomembni književniki.

Literarna uspešnica 19. stoletja
Vendar pa je njihovo mnenje nekoliko sporno. Če bi bil namreč prepovedan izid romanov o Cosette in Mariusu, potem bi morali prepovedati tudi vrsto zelo svobodnih priredb in skrajšanih verzij izvirnega romana, ki so prav tako lahko razumljene kot uničevanje izvirnika. Ta sicer spada v kanon francoske klasične literature, že nemudoma po izidu leta 1862 pa je knjiga postala tudi izredna uspešnica. Privlačna zgodba je tudi vzrok temu, da so po romanu posneli vrsto filmov in nadaljevank. Med najbolj znamenitimi adaptacijami je zagotovo film, ki ga je režiser Jean-Paul de Chanois posnel leta 1958 in v katerem je glavno vlogo Jeana Valjeana, nekdanjega zapornika, ki se po pobegu izboljša in postane zgleden državljan, odigral Jean Gabin.

P. B.