Stvar je veliko manj ezoterična. Gre namreč za izid knjige, ki je avtor trilogije Gospodar prstanov nikoli ni dokončal. To je naredil njegov sin, danes 81-letni Christopher Tolkien, ki spomladi 2007 v javnost poslal knjigo The Children of Hurin (Hurinovi otroci). Čeprav so največji oboževalci J. R. R. Tolkiena zelo občutljivi, kadar kdor koli 'mešetari' z besedili, ki jih je zapisal njihov oboževani pisatelj, pa bo verjetno tudi knjiga, ki jo je dokončal Tolkienov sin, navdušila številne med zapriseženimi Tolkienovimi fani. Tudi zato, ker Christopher Tolkien ni želel 'delati na svoj račun', pač pa je skušal zgodbo dokončati v maniri svojega očeta.

Pomoč je našel v Zgodovini Srednjega sveta
Pri tem si je pomagal tudi z obsežnimi očetovimi zapiski, ki so v 12 zvezkih in z naslovom History of Middle-Earth (Zgodovina Srednjega sveta) izhajali med letoma 1983 in 1996. Zbirka prinaša opombe, ki jih je ob pisanju svojih romanov zapisoval Tolkien sam, ter različne možnosti razpletov njegovih zgodb. Tako lahko v Zgodovini Srednjega sveta izvemo tudi, da bi se različne epizode iz obsežnega epskega romana Gospodar prstanov lahko iztekle prav drugače.

Zdi se nekam znano ...
Vsem, ki so se že do zdaj radi poglabljali v fantazijske zgodbe J. R. R. Tolkiena, se bo besedilo The Children of Hurin zdelo prav domače. V njem namreč srečamo nekatera bitja, ki pomembno vlogo odigrajo tudi v Gospodarju prstanov. Roman The Children of Hurin sicer ni popolnoma neznano Tolkienovo delo. Nekateri odlomki so namreč že bili objavljeni. Nato pa se je Christopher Tolkien odločil, da bi bilo verjetno bolj smiselno drobce besedila povezati v celoto in jih objaviti kot koherenten roman.

Izid po skoraj stoletju
Ta je 'nastajal' skoraj 100 let. Tolkien starejši je roman namreč začel pisati leta 1918, Tolkien mlajši pa je zgodbo, v kateri nastopajo tudi znani liki iz Gospodarja prstanov, skušal do konca pripeljati kar 30 let. Christopher Tolkien ni pomemben le zato, ker je zbral pogum za dokončanje zgodbe, ki jo je začel pisati njegov oče, ki med nekaterimi ljubitelji fantazijske literature velja skoraj za svetega človeka. Pomemben je tudi zato, ker je zakoniti upravitelj Tolkienove literarne zapuščine in tako odloča o tem, katera besedila J. R. R. Tolkiena smejo iziti, v kakšni obliki smejo iziti in seveda tudi, ali se jih sme prirediti za film, risanko, računalniško igrico ali kaj podobnega.