Jo Nesbø, eden najuspešnejših avtorjev kriminalk na svetu ta hip - menda vsakih 23 sekund nekdo nekje kupi eno njegovo knjigo, ki dosegajo milijonske naklade - bo 19. aprila v Zagrebu predstavil hrvaški prevod romana Snežak. Med tridnevnim obiskom na Hrvaškem se bo udeležil tudi premiere norveškega celovečerca Jackpot (Glavni dobitek), ki je bil posnet po predlogi enega izmed njegovih romanov.

Nesbø velja za vodilnega predstavnika novega vala piscev norveških kriminalnih romanov - prijel se ga je celo vzdevek "norveški princ teme". Njegove knjige so prevedli v več kot 40 jezikov. V slovenščini lahko preberemo tri njegove romane, Taščica, Brezskrbno in Pentagram. Primerjajo ga tudi z znanim švedskim pisateljem, pokojnim Stiegom Larssonom, avtorjem trilogije Millenium.

Snežaka bo ekraniziral Martin Scorsese
V Zagrebu bo predstavil Snežaka, peto knjigo iz nadaljevanke o policijskem preiskovalcu, ciniku, ki ima veliko osebnih težav, Harryju Holu. V eni izmed prejšnjih knjig, Frelseren (Rešitelj), sled za morilcem Hola privede celo do Hrvaške. Po Snežaku bo, kot je pisatelj lani razkril v intervjuju za Sobotno prilogo, film v kratkem posnel celo Martin Scorsese. "On je zame zelo velik režiser. Legenda. Taksista sem gledal neštetokrat. Malo me je strah trenutka, ko se bova srečala. Bojim se, da je človek lahko po tem, ko sreča svojega idola, razočaran. Včasih k meni pristopijo kakšni navdušeni mladi bralci in mi govorijo, kako radi berejo moje knjige, kako so jim všeč, in vse, kar mi gre ob takšnih trenutkih po glavi, je: 'Uf, najbolje je, da sem kar tiho, da čisto nič ne rečem, da ne bom pokvaril podobe, ki so si jo ustvarili o meni.'"

Nori na umore
Z gostitelji se bo Nesbø pogovarjal tudi o razlogih za trenutno eksplozijo žanrske literature v norveški in skandinavski književnosti (govora je o "nordijskem gibanju noir"). Svoj obisk v Zagrebu bo sklenil 20. aprila, ko bo obiskal tudi norveško veleposlaništvo v Zagrebu.

Pet življenj v enem
Nesbø se je leta 1960 rodil v Oslu. Prodal je več kot devet milijonov knjig in zanje prejel številne nagrade. Po izobrazbi je sicer ekonomist, a se je preizkusil tudi kot borzni posrednik, poklicni nogometaš ter član rockovske skupine. Poleg kriminalnih romanov piše tudi za otroke. Nedavno je v slovenskem prevodu izšel Prdoprašek doktorja Proktorja iz serije mladinskih romanov z doktorjem Proktorjem.

Najbolj krvavi prizori se rodijo med dremežem
Svoj prvi roman je Norvežan napisal relativno pozno, pri sedemintridesetih letih. "Pisanje je zame ... V bistvu ne vem, od kod prihaja, in nisem čisto prepričan, da si sploh želim vedeti," je še razkril v zgoraj omenjenem intervjuju za slovenski časopis. "Nimam metode. Vse, kar vem, je, da najbolje pišem zjutraj, takoj ko se zbudim. Ko se še malo spomnim svojih sanj, ko slike in impresije iz njih še vedno ostajajo nekje v mojem zatilju. Po drugi strani imam takrat čisto sveže misli. Ta kombinacija je zame najbolj kreativna. Ostanem v postelji z računalnikom in to je stanje, ko sem povsem odprt za nove ideje, ki prihajajo in odhajajo. Nekaj najbolj bizarnih in nasilnih prizorov je nastalo v takšni jutranji idili."