Ta osvetljuje odnos telovadca in pravnika z nekdanjo oblastjo. Kot izvemo, so Štuklju po vojni med drugim prepovedali opravljati sodniški poklic.

Po besedah publicistke in soavtorice knjige Alenke Puhar je jugoslovanska varnostno-obveščevalna služba Ozna Štuklja označila za modro gardo in belogardista. A po njenih besedah "nobena od teh dveh trditev ni točna. Štukelj je vso vojno preživel kot izrazito nevtralna oseba".

Po njenih podatkih je bil Štukelj dvakrat zaprt. Prvič jeseni 1943, ko so partizani zakorakali v Novo mesto. Po nekaj dneh je bil izpuščen in premeščen v t. i. delovni oz. kazenski bataljon. Drugi kazenski pregon pa se je začel leta 1945, ko je bila zoper Štuklja vložena ovadba po zakonu o kaznovanju prestopkov in zločinov zoper slovensko narodno čast.

Oproščen je bil, približno en mesec pa je ostal v priporu. A kot je pri tem opozorila Puharjeva, se mu je zgodila cela vrsta stvari, kot da bi bil obsojen. Med drugim je bil deležen prepovedi opravljanja poklica in opravljanja raznih funkcij v društvih in organizacijah.

Na predstavitvi sta sodelovala tudi soavtorja knjige Ivan Čuk in Aleks Leo Vest. Čuk, redni profesor na Fakulteti za šport, je ob robu predstavitve pojasnil, da je bil cilj knjige, "da se Leona v celoti izpostavi kot eno največjih slovenskih osebnosti 20. stoletja".