Publikacija Univerza na Primorskem v zgodovinskem jedru mesta Koper predstavlja konservatorsko in arhitekturno občutljiv projekt prenove objektov Armerija in Foresterija, v katerem je prostore dobilo izobraževalno središče Univerze na Primorskem. Projekt, ki je potekal v skladu z zmagovalnim natečajnim elaboratom avtorjev N. Štrukelj, B. Debevec, L. Može, B. Podboja, J. Melona, I. Lapajneta in P. Grbiča, je umeščen v zgodovinsko jedro Kopra, torej v del najstrožje spomeniško zaščitenega prostora, ki ga obvladuje Titov trg, kot točka, h kateri gravitira celotno mesto. Pri prenovi je torej šlo za vedno zelo naporno iskanje dialoga med starim in novim, pri čemer so se avtorji načrta, kot je povedala Barbara Debevec, odločili za poudarjen kontrast med starim in novim, saj se tako "objekt bere, ko hodiš po njem".
Vizija, talent in znanje avtorjev načrta prenoveO projektu je spregovoril tudi arhitekt Janez Koželj, ljubljanski podžupan in eden od avtorjev prispevkov v publikaciji. Meni, da je prenova Foresterije in Armerije uspešna zgodba o ustvarjanju dialoga med arhitekturno in konservatorsko in restavratorsko stroko. O tem dialogu veliko povedo besede arhitekta in oblikovalca Sergeja Pavlina o odnosu med arhitekturo in kulturno dediščino, ki jih je ob predstavitvi knjige povzela v. d. generalne direktorice Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Damjana Pečnik. Pečnikova je dejala, da so sodelavci pri projektu pokazali vizijo, talent in znanje, s čimer se je navezala na Pavlinovo misel, da je "arhitektura umetnost stavbarstva za prihodnost, kulturna dediščina pa je zaklad preteklosti. Za arhitekturo prihodnosti so potrebni vizija, talent in znanje. Za razumevanje preteklosti nista potrebna vizija niti talent, temveč samo znanje".
Knjiga Univerza na Primorskem v zgodovinskem jedru mesta Koper po besedah urednika Jožeta Hrovata združuje več vidikov: zgodovinsko komponento ter arhitekturni, izvedbeno-gradbeniški in umetnostno-zgodovinski vidik. Avtorji prispevkov v publikaciji, katere predstavitve se je udeležila tudi ministrica za kulturo Majda Širca Ravnikar, so še nekdanja rektorica Univerze na Primorskem Lucija Čok (v svojem besedilu je opisala odločitev za model mestne univerze v Kopru in njen pomen za oživitev mesta), Sonya Ana Hoyer, ki je podala pregled spomeniškovarstvenih raziskav, Nataša Štrukelj (predstavitev načrta za stavbo) in Darko Žitko, ki je opisal strokovne izzive pri prenovi.
P. B.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje