Kot pravi avtor spremne besede Bine Debeljak, paket del predstavlja zaokrožen postmodernistični projekt v slovenski poeziji.

Pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec, urednik, kritik in profesor Aleš Debeljak. Foto: BoBo
Pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec, urednik, kritik in profesor Aleš Debeljak. Foto: BoBo

Knjige pesnika, esejista, profesorja in po besedah urednice Nele Malečkar enega osrednjih slovenskih intelektualcev so predstavili danes. Pri založbi so jim tokrat dali celostno podobo, ki jo je oblikovala Jerneja Rodica.

Bine Debeljak, ki z njim ni sorodstveno povezan, je prevzel urejanje njegove zapuščine. Označil ga je za glas generacije, ki se je oblikovala v 80. letih preteklega stoletja. S svojimi kritikami in zapisi je odmeval tudi v tiskanih in radijskih medijih, kot so Mladina, Radio Študent, Dnevnik, Delo, Tribuna in Razgledi, je poudaril.

Vse tri knjige so izšle v istem desetletju
V tistem času je Debeljak objavil prvo poezijo. Vse tri knjige so izšle v istem desetletju, čeprav so pesmi iz Zamenjave, zamenjave izšle leta 1982 le v Pesniškem almanahu mladih, in ne kot samostojno delo.

Bine Debeljak je knjigi Imena smrti iz leta 1985 in Slovar tišine iz leta 1987 označil za ključni deli slovenske literarne zgodovine, skupaj z Zamenjavami, zamenjavami pa po njegovi presoji oblikujejo celovit postmodernistični projekt in se iz zbirke v zbirko nadgrajujejo.

"V prvi se je avtor s postmodernistično etiko in estetiko le spogledoval po formalni plati, medtem ko gre pri preostalih dveh tudi za njuno vsebinsko doživljanje. V svoji poeziji je tedaj že tematiziral razbit svet, poln fragmentov, v Imenih tišine pa tudi tišino, ki jo je nato nadgradil v tretji knjigi. Tematike vseh treh so melanholija, nostalgija in bivanjska samota," je povedal avtor spremne besede.

Kot je dodal, so tako po vsebinski kot po formalni plati močno prisotna postmodernistična pesniška orodja, kot so intertekstualnost in navezave na druge avtorje. To je pripisal avtorjevi močni vezi z ZDA, še preden je odšel tja na študij, poleg tega je po vseh treh pesniških knjigah leta 1989 objavil še teoretsko delo Postmoderna sfinga. V nadaljnjem pisanju se je od postmodernizma vsebinsko oddaljil, čeprav so določeni momenti ostali. Takrat pa je bilo, kot je še pojasnil Bine Debeljak, tudi v teoriji konec tega obdobja.

Erica Johnson Debeljak za MMC: Pomembno je, da so dela znova na voljo bralcem

Večina Aleševih zbirk poezije je razprodanih, na voljo so le v knjižnicah in ne knjigarnah, zato je res krasno in pomembno, da so omenjena dela znova na voljo bralcem. Predvsem zbirka Zamenjave zamenjave, ki je zdaj prvič izdana kot samostojna edicija, potem ko je bila predtem del več almanahov različnih pesnikov. Zapuščino nekoga, kot je Aleš, lahko ohranjamo na različne načine, to, da so ključna dela na voljo v tiskani izdaji, pa je gotovo najbolj bistven način. Zelo rada si predstavljam mladega bralca, ki mogoče sploh ne ve, kdo je Aleš bil, kako na polici vzame eno od njegovih knjig, obrača liste in prvič odkriva njegove besede.

Sorodna novica Saj grem samo mimo: prijateljstva in razglednice Aleša Debeljaka

Knjige so predstavili v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer je še do nedelje na ogled Saj grem samo mimo: Mozaik razglednic in prijateljstev Aleša Debeljaka – zbirka Debeljakovih razglednic. Razstavo so pripravili kot nadgradnjo njihove predstavitve v knjigi Saj grem samo mimo, ki jo je uredila Erica Johnson Debeljak. Izšla je leta 2018 pri Mladinski knjigi.

Skupno štirinajst knjig esejev in osem knjig pesmi
Debeljak je umrl leta 2016 v 55. letu starosti. Objavil je štirinajst knjig esejev in osem knjig pesmi, prevedel izbrane pesmi Johna Ashberyja in knjigo o sociologiji vednosti ter uredil več antologij. Za svoje delo je dobil nekaj mednarodnih, jugoslovanskih in slovenskih priznanj, vključno z nagrado bralcev za najboljši esej desetletja v reviji World Literature Today, nagrado Prešernovega sklada ter priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije in dvakrat Jenkovo nagrado.

Bil je redni profesor za kulturne študije na Fakulteti za družbene vede, Univerza v Ljubljani, in redni gostujoči profesor za balkanske študije na podiplomski šoli College d’Europe, Natolin-Varšava, piše na spletni strani FDV-ja.