Oglas
Požar je res za vedno "zbrisal" več kot 50.000 dragocenih knjig, okoli 62.000 zvezkov pa je konec katastrofe dočakalo v zelo slabem stanju. A ravno temu se "moramo zahvaliti", da bomo kmalu lahko kar od doma pregledovali del zbirke knjižnice, ki je ime dobila po vojvodinji sežele Saška-Weimar-Eisenach Anni Amalii. Ta je leta 1766 ukazala preselitev številnih književnih del iz zasebne zbirke svoje rezidence v "Zeleni grad", v katerem je od leta 1706 delovala knjižnica.
Na spletu le delček zbirke Anna AmaliaDa bi pred izgubo v požaru ali v kakšni drugi vrsti nesreče zavarovali vsaj vsebino literarnih in znanstvenih del, ki so oblikovala kulturni razvoj nemškega naroda in ki pričajo o kopičenju znanja skozi stoletja, so v ustanovi sprožili obsežen proces digitalizacije knjižnega in drugega gradiva. Od jutri si bo tako na svetovnem spletu mogoče ogledati prvih 160 knjig, v nekaj letih pa naj bi svetu pokazali okoli 20.000 del. Toliko jih je možno za zdaj "strpati" v računalniški arhiv. To je seveda precej majhen del zajetne zbirke knjižnice Anna Amalia, katere dokumentacija zagotavlja, da je v njenih prostorih mogoče najti okoli 900.000 knjig.
Če se hoče, se že najde denar
Zamisel za digitalizacijo gradiva, v katerem najdemo med drugim dragoceno zbirko evangelijev iz 9. stoletja in kar 11.000 strani, ki so jih različni avtorji popisali s svojim prispevkom k ohranitvi legende o Faustu, je dozorela že pred požarom. A kmalu je zmanjkalo denarja in izvedba projekta je bila odložena za nedoločen čas. Kakor hitro pa je tragedija v septembrski noči leta 2004 še enkrat dokazala krhkost obstoja knjig neprecenljive vrednosti, je vrlim Nemcem, ponosnim na bogato zgodovino svoje umetnosti, uspelo zbrati potrebne cekine.
Akademiki bodo pod pazduho prenašali le kopije
Izbrana dela bo na svetovnem spletu možno prebirati od prve do zadnje strani, posamezne strani pa naj bi bilo mogoče tudi natisniti. Digitalizacija bo upočasnila tudi proces "razkrajanja" krhkih knjig. Akademikom s celega sveta, ki gradivo za svoje študijske podvige radi poiščejo v weimarski ustanovi, namreč knjižnica digitaliziranega gradiva ne bo več posojala; zadovoljiti se bodo morali z računalniškimi kopijami, zato bodo knjige "krhkega zdravja" lahko varno počivale v skladiščih, v katerih knjižničarji skrbno vzdržujejo stalno temperaturo in vlažnost zraka, ki kar najmanj uničujeta papir in pergament.
Veliko slavje pa v knjižnici, katere največji biser je bogata zbirka nemške književnosti med letoma 1750 in 1850, napovedujejo za prihodnje leto. Ob 200. obletnici smrti vojvodinje Anne Amalie naj bi bil končan celoten proces obnove knjižnice, v vsej svoji bleščavi pa naj bi znova zaživela tudi znamenita rokokojska dvorana, v kateri je nekoč delo knjižničarja opravljal celo Johann Wolfgang von Goethe.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje