Fotografski prizori iz vsakdanjega življenja Kitajcev ne zanimajo preveč, pravi Šing. 'A študij na zahodu me je naučil, da so včasih najmanjše podrobnosti najbolj zanimive.' Foto: Taschen
Fotografski prizori iz vsakdanjega življenja Kitajcev ne zanimajo preveč, pravi Šing. 'A študij na zahodu me je naučil, da so včasih najmanjše podrobnosti najbolj zanimive.' Foto: Taschen

Liu Heung Šing, kitajski fotograf s cvetočo kariero na Zahodu, je v novi, razkošni monografiji zbral 88 fotografij svojih stanovskih kolegov. Knjiga China, Portrait of a Country (Kitajska, portret dežele), ki jo je založba Taschen pripravila v večjezični izdaji (v angleščini, nemščini in francoščini), naj bi ujela utrip vsakdanjega življenja na Kitajskem po letu 1949.
"Neizmerno me jezi, da je bila lahko tako velika dežela tako zatirana, da je toliko ljudi trpelo," je Šing, Pulitzerjev nagrajenec, povedal v intervjuju za Spiegel. "Seveda je za vsem skupaj stal Mao, ampak ljudje so kar sledili njegovim ukazom, brez pretiranih vprašanj."

Kar dve fotografiji prikazujeta komunista na plaži: na eni je maršal Je Džjanjing v kratkih hlačah, ki pije čaj na zložljivi mizici, na drugi pa sam Mao v mladih letih - v obeh primerih gre za redek prizor iz zasebnega življenja javne osebnosti, kakršnih v kitajskih arhivih ni ravno veliko. Že na naslednjih straneh sledijo fotografije okrvavljenih žrtev zadušenih demonstracij in visikoproračunskih režimskih parad in proslav. Prvi kitajski milijonar se preteguje na pokrovu svojega belega mercedesa. In tako dalje.

Liu, ki je bil rojen na Kitajskem, študiral pa v New Yorku in nato delal za revije, kakršni sta Time in Life, je za ta projekt štiri leta potoval po Kitajskem ter pregledoval stare negative. Večina fotografov, ki so prispevali svoje slike, se lahko upravičeno boji kazenskih ukrepov - a so vseeno privolili v objavo. Šing osebno je v svoj objektiv ujel veš prelomnih trenutkov kitajske novejše zggodovine, tudi Maovo smrt (1976) in krvavi obračun s protestniki na Trgu nebeškega miru (1989).
Ana Jurc