Delo, ki je v japonščini izšlo v treh delih, v slovenščini pa v dveh knjigah, je po besedah publicista Sama Ruglja vredno poimenovanja roman. V njem namreč avtor ponudi napeto branje, ki ima obenem tudi veliko literarno vrednost. Haruki Murakami je intimno epsko zgodbo Slon izginja spletel v knjigo, ki bi lahko bila kriminalka, antiutopija, fantazija, znanstvena fantastika ali pa ljubezenski roman. Zgodba je postavljena v leto 1984 oziroma 1Q84, pripoveduje pa o športni inštruktorici Aomame, ki se znajde v vzporedni resničnosti. Delo je prevedel Aleksander Mermal.
Eksotično delo s pridihom magičnega realizma
Predstavili so tudi roman Tigrova žena Tee Obreht. Gre za angleški prvenec srbske avtorice, ki živi v ZDA, s katerim je že prepričala ameriško bralstvo in kritiko ter postala najmlajša dobitnica literarne nagrade orange. Pisateljica je roman posvetila svojemu slovenskemu dedku, čigar zgodbe so ji bile v navdih. Avtorica, ki se je prej pisala Barjaktarević, si je po dedku spremenila tudi priimek. Ameriški bralci so roman, ki ga je prevedla Dušanka Zabukovec, označili za eksotično, kritiki pa so mu pridali oznako magičnega realizma. Urednica dela Ana Ugrinović meni, da bo slovenskim bralcem roman dokaj domač, saj opisuje uničujočo vojno v neimenovani balkanski državi.
Preplet drobnih usod in zgodovine
V slovenskem prevodu je mogoče prebirati tudi prvo knjigo trilogije Stoletje angleškega avtorja Kena Folleta Propad velikanov. Follet, znan po vohunskih in zgodovinskih romanih, orisuje 20. stoletje. V prvem delu je iz obsežne trilogije v precep vzel več družin z različnih koncev sveta in jih popeljal na popotovanje, na katerem se srečajo. Zgodba - prevedel jo je Uroš Kalčič - je tako kot v večini avtorjevih del izredno filmska, zato tudi romanu Propad velikanov napoveduje filmsko različico.