Medtem ko se nelagodju radi izognemo, pa je zanj to ključna, tudi odrešujoča tema, pravi Marieke Lucas Rijneveld. Foto: EPA
Medtem ko se nelagodju radi izognemo, pa je zanj to ključna, tudi odrešujoča tema, pravi Marieke Lucas Rijneveld. Foto: EPA

Nizozemski pesnik in pisatelj, ki je leta 2020 postal prvi nizozemski avtor in prva nebinarna oseba, ovenčana z mednarodnim bookerjem, je o svojem delu spregovoril kot gost Fabule. Pogovor, posnetek katerega je dostopen na YouTubovem kanalu založbe Beletrina, ki festival organizira, je vodila prevajalka in publicistka Petra Meterc, v središču pa je bil avtorjev nagrajeni prvenec Nelagodje večera.

Sorodna novica Marieke Lucas Rijneveld: Nelagodje večera
Nelagodje večera je precej avtobiografsko pisanje, ki je trajalo šest let, med drugim tudi zato, ker se je pisatelj bal, kako se bodo ob branju počutili drugi. Foto: EPA
Nelagodje večera je precej avtobiografsko pisanje, ki je trajalo šest let, med drugim tudi zato, ker se je pisatelj bal, kako se bodo ob branju počutili drugi. Foto: EPA

Morda se je treba le dovolj vživeti v psihologijo likov romana
V delu, ki je v veliki meri avtobiografsko, pripoveduje o tem, kako se s smrtjo otroka spoprime pobožna kalvinska družina na kravji farmi. Mati in oče se po tragediji o tej z otroki ne pogovarjata, ne nudita jim tolažbe in pomoči. Otroci sebe in odnose – naj gre za odnos do seksualnosti, smrti ali narave – vzpostavijo po svoje, vse, da bi nekako preživeli. To pa pri številnih bralcih vzbuja nelagodje. V kritikah romana beremo, da je krut, vendar Marieke Lucas Rijneveld meni, da je nemara potrebno le dovolj veliko vživetje v like romana, v njihovo psihologijo, da bo nekaj, kar deluje šokantno, razumljivo in logično.

Zgodbo pripoveduje desetletna Jas, ki uteho in varnost med drugim najde v domišljijskem svetu, v nevarnih fantazijah, ki vzbujajo nelagodje. Marieke Lucas Rijneveld je ob pisanju črpal iz osebnih izkušenj, saj mu je pri treh letih v prometni nesreči umrl 12-letni brat. Delo je pisal kar šest let, predvsem zato, ker se je bal, kako se bodo ob branju počutili drugi, vaščani in njegova družina. Nikogar ni želel prizadeti. Naposled je sledil nasvetu, naj bo neizprosen in vsakič, ko je doživel blokado, je pomislil, da mora misliti nase, in s pisanjem nadaljeval.

Leta 1991 rojeni Marieke Lucas Rijneveld je v prvi vrsti pesnik in tudi roman je ves čas nastajal vzporedno s pesniško zbirko. Takšen delovni proces je dobro deloval, pravi, saj je posamezne dele lahko premeščal iz zbirke v roman in nasprotno, iz česar je nastajal nekakšen nov jezik.
Podobno kot protagonistka Jas je tudi sam od nekdaj uteho našel v domišljijskem svetu, predvsem pa zapisih, najprej drugih, nato svojih lastnih. Velik pomen pripisuje Bibliji, ki je bila neodtujljiv del njegovega otroštva. Svetopisemski jezik je poln podob, izjemnih opisov, pomensko tudi nadvse krut, ob čemer se pisatelj sprašuje, zakaj ima literatura za otroke vedno predpisane starostne meje, Sveto pismo, ki lahko prav tako oblikuje otroški svet, pa ne.

Pisatelj, ki je bil med odraščanjem v kalvinski skupnosti vselej obdan s svetopisemskimi podobami, se sprašuje, zakaj ima literatura za otroke vedno predpisane starostne meje, Sveto pismo, ki lahko prav tako oblikuje otroški svet, pa ne. Foto: EPA
Pisatelj, ki je bil med odraščanjem v kalvinski skupnosti vselej obdan s svetopisemskimi podobami, se sprašuje, zakaj ima literatura za otroke vedno predpisane starostne meje, Sveto pismo, ki lahko prav tako oblikuje otroški svet, pa ne. Foto: EPA

Lani je njegovo ime zakrožilo po medijih, ko so ga izbrali za prevod dela pesnice Amande Gorman, pa se je nanj sprožil val kritik, da belopolt avtor ni primeren za prevod poezije temnopolte avtorice. Na kritike se je Rijneveld odzval s pesmijo, ki jo je sklenil s pozivom k medsebojnemu povezovanju in bratstvu, pa tudi s priznanjem, da "morda tvoja roka / še ni dovolj močna".

Večno zatočišče narave
Avtor, ki je odraščal na kravji farmi, je leta 2020, ko je prejel prestižno priznanje, še vedno delal na eni takšnih farm. Pred kratkim se je preselil v mesto, a k deželi se vedno znova vrača. Če le utegne – kar je vse redkeje – gre delat z živalmi, mir vedno znova najde v naravi. Od nelagodja ne beži, temveč o njem premišljuje, ga opisuje in zato tudi lažje živi.