Nove izdaje založbe je poleg nekaterih avtorjev in prevajalk predstavil urednik Andrej Blatnik, sicer tudi sam pisatelj. Domači avtorji so pri založbi izdali knjige Kam bi dala takle dan (Lampret), Zakaj potujete v take dežele? (Tomažič), Avtomobilski bluz (Zupan) in Pesmi iz iger Williama Shakespeara (Strojan).

Prevodov v slovenščino pa so bile deležne knjige Helioza: Vrnitev besed Makedonca Goceta Smilevskega, Temni paradiž Francozinje Rose Liksom, Pariz-Brest Francoza Tanguyja Viela in Postaja Tajga Finke Petre Hulove.

En prvenec in eno "najzrelejše delo"
Prvenec Metke Lampret, in sicer kratko prozno delo Kam bi dala tak dan, je po mnenju urednika s prikazovanjem drobnih dogodkov, ki morda niso v središču naše pozornosti, ter zgodb, ki se dogajajo v različnih družbenih okoljih različnim likom, po načinu pisanja zelo svež in vitalen.

Uroš Zupan je Avtomobilski bluz opredelil za svoje do zdaj najboljše in najzrelejše delo. Knjiga se konča z znanim citatom ameriškega elektronskega glasbenika Aphex Twina, ki pravi: "Nikoli nisem bral poezije, a prepričan sem, da bi mi bila všeč, če bi jo bral." Po Blatnikovih besedah v knjigi torej ne manjka pesnikove samoironije.

Literarno novinarstvo in rokovanje z velikanom Shakespearom
Knjiga Zakaj potujete v take dežele prinaša izbor besedil, ki jih je Agata Tomažič že objavila v Delovi Sobotni prilogi in Pogledih, kot tudi še neobjavljena in bolj literarno obarvana besedila. Knjiga je izšla v zbirki S poti, kamor po Blatnikovih besedah uvrščajo zgolj visokokakovostne literarne potopise. Kot je še pojasnil, gre za izborno napisan primerek literarnega novinarstva.

Pesmi iz iger Williama Shakespeara niso le soavtorsko delo prevajalca, saj je Marjan Strojan prevodom pesmi, ki jih danes v modernih uprizoritvah redkokdaj slišimo, dodal nekaj svojih različic ter lastno obsežno študijo Shakespeara, ki je v slovenskem prostoru ni bilo od leta 1945.

Ena najbolj opevanih ljubezenskih zgodb in z lastnimi idejami obsedeni liki
Tudi zgodba v romanu Heloiza: Vrnitev besed makedonskega pisatelja Goceta Smilevskega je po Blatnikovem mnenju zelo aktualna. Ena najbolj opevanih ljubezenskih zgodb med francoskim mislecem Abelardom in njegovo učenko Heloizo se izraža prek pisem, vendar avtor postavi hipotezo, da je tudi Heloizina pisma, v katerih opeva Abelarda, v resnici pisal Abelard sam sebi. Od tukaj do današnjega samoljubnega časa pa je po besedah urednika manj kot korak. Knjigo je v slovenščino prevedla Sonja Dolžan.

S svojo zbirko zgodb Temni paradiž iz leta 1989 v prevodu Julije Potrč je finska pisateljica Rosa Liksom prvič celovito predstavljena tudi v Sloveniji. Njene zgodbe so kratke, a zelo intenzivne, liki v zgodbah so večinoma skrajno obsedeni vsak s svojo idejo, knjigo pa odlikujeta tudi radikalen pogovorni jezik in za Liksovo značilen črni humor.

Pripovedniška virtuoznost in pustolovski podvigi
Roman Pariz-Brest francoskega pisatelja Tanguyja Viela se poleg naslovnega potovanja in avtorjevega ukvarjanja z družino posebej posveča tudi slogu pisanja. Po urednikovem mnenju gre za literaturo, ki se zaveda potrebe po specifičnem oblikovanju svojega izraza in ki gradi svojo virtuoznost tudi na račun tega, da občasno pripoveduje o stvareh, ki sploh ne bi bile zanimive, če ne bi bile tako virtuozno upovedene. Za prevod v slovenščino je poskrbel Aleš Berger.

Pustolovski roman Postaja Tajga avtorice Petre Hulove prinaša napeto zgodbo, v kateri se soočajo različne kulture, obdobja ter evropski duh in sibirska civilizacija. Glavna junaka sta danska pustolovca, ki se v razmahu nekaj desetletij odpravita v sibirsko tajgo, posamezni namigi o skrivnostnem izginotju prvega pa se drugemu pustolovcu in prebivalcem tajge smiselno sestavijo šele v zadnjem odstavku romana. Prevod v slovenščino je delo Nives Vidrih.