Po besedah predsednice Združenja splošnih knjižnic Vesne Horžen se zavedajo svojega poslanstva in utirajo drugačne poti do svojih uporabnikov, vsaka knjižnica se je odločila za svoj pristop v danih razmerah. Nekatere, večje knjižnice, omogočajo vstop v prostore in dostop do knjižnih polic, čeprav slednje po mnenju Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ni najbolj priporočljivo, druge imajo organizirano izposojo za pultom, zlasti manjše pa brezstično izposojo knjig, je pojasnila Horženova. Po njenem nasvetu je najbolje preveriti sistem izposojanja na spletni strani posamezne knjižnice.

Slovenske splošne knjižnice obenem svojim uporabnikom v času epidemije ponujajo tudi številne spletne storitve prek različnih digitalnih platform, kot so videovsebine, izobraževanja in predavanja po spletu, povezovanja z drugimi organizacijami v lokalnih skupnostih z namenom obogatitve digitalnih vsebin za uporabnike ter izposoja e-knjig, so zapisali v Združenju splošnih knjižnic.

Kljub številnim spletnim vsebinam pa je na lestvici zaželenih knjižničnih storitev izposoja "fizičnih" knjig še vedno na prvem mestu storitev, zaradi česar se knjižničarji tudi v času epidemije trudijo za čim večjo dostopnost tega gradiva, ob varni izposoji v knjižnici tudi s pošiljanjem po pošti ali pa ga uporabnikom dostavljajo na kak drug način.

V času epidemije tudi porast digitalnih storitev

Knjižnice imajo v 274 krajih po Sloveniji, 13 bibliobusov na več kot 700 postajališčih pa omogoča tudi dostop oddaljenim uporabnikom. "Prisotnost knjižničarjev v domačih okoljih prebivalcev je ustvarila zaupanje, ki ga uporabniki izkazujejo storitvam knjižnic in delu knjižničarjev. Živimo in delamo v času, ko je zaupanje najpomembnejša vrednota, ki pomirja in obenem odpira možnosti za prihodnost. Porast uporabe digitalnih knjižničnih storitev, ki jih imajo uporabniki tudi sicer na voljo, pa kaže na posebnost časa, v katerem živimo," so poudarili v združenju. Kot so dodali, v tem tednu vse knjižnice po Sloveniji državljanom sporočajo, da kljub razmeram še vedno opravljajo povezovalno vlogo v družbi.

Teden splošnih knjižnic se bo sklenil v petek z Dnevom splošnih knjižnic, ko bodo razglasili nagrajence najboljših projektov, ki so jih knjižnice prijavile na razpis Združenja splošnih knjižnic. Po besedah Vesne Horžen so ponosni, da so v tem letu zaposleni v knjižnicah še posebej motivirani za razvoj programov, kar kaže tudi veliko prijavljenih inovativnih projektov, ki so prispeli na razpis. Prejeli so jih 18. "Dan splošnih knjižnic smo tokrat namenili predstavitvi nagrajenih projektov. Knjižnice ostajajo zaupanja vredne institucije s tradicionalnimi storitvami in novimi pristopi, ki so jih razvile v tem posebnem času in bodo seveda tudi ostale. Zavedamo se svoje vloge in odgovornosti pri oblikovanju odprte družbe, povezovanja in medsebojnega spoštovanja," je še poudarila predsednica združenja.

Frankfurt po Frankfurtu po spletu na ogled ponuja več kot 5000 knjig

Potem ko je letošnji Frankfurtski sejem v glavnem potekal na spletu, je tako tudi s 34. prodajno razstavo Frankfurt po Frankfurtu. Osrednja tema letošnje razstave je pomen branja. Do 28. novembra je na ogled več kot 5000 najboljših tujih knjig preteklega leta z različnih strokovnih področij ter v zadnjem letu nagrajenih leposlovnih del, so sporočili iz Mladinske knjige.

Naslov teme je povzet po uspešnici Mihe Kovača Berem, da se poberem, in je v koronačasu še posebej aktualen, pravijo pri Mladinski knjigi. Kovač med desetimi temeljnimi razlogi za branje navaja, da je branje "okno v svet, od koder vidiš tudi domov", prav tako po Kovaču tisti, ki bere, pozna več besed in zato lahko razmišlja o več rečeh.

Kot običajno, so knjige na voljo s popusti, obiskovalci pa lahko izbirajo med pestro ponudbo, med katerimi so tudi nagrajenci in finalisti najpomembnejših mednarodnih in evropskih literarnih nagrad, med njimi The Nickel Boys avtorja Colsona Whitheada, ki je prejel Pulitzerjevo nagrado, lani z bookerjem nagrajeni Girl, Woman, Other Bernardine Evaristo ter več drugih za bookerja nominiranih romanov, pa tudi z britansko nagrado za leposlovje, ki jo podpisujejo izključno pisateljice (Women's Prize for Fiction), ovenčani Hamnet Maggie O'Farell.