"Švedska kraljeva akademija je sprejela odločitev, da bo ime letošnjega Nobelovega nagrajenca za literaturo razglasila v četrtek, 5. oktobra, ob 13. uri," je zapisano na spletni strani akademije.
Častitljiva ustanova, ki podeljuje nagrado za književnost, šteje 18 članov, ki častno funkcijo, ko jo enkrat dobijo, opravljajo do konca življenja. Delovno telo sestavlja petčlanski Nobelov odbor, izvoljen za tri leta. Ta oblikuje širši seznam kandidatov, akademija pa izbere nagrajence med petimi finalisti. Seznam finalistov je bil po besedah sekretarke akademije Sare Danius sestavljen že pred koncem poletja.
Kaj nam pripovedujejo zanimive izbire zadnjih let?
V letih 2015 in 2016 sta nagrado dobila umetnika, ki ustvarjata onkraj naših ustaljenih predstav o "književnosti". Pisanje Svetlane Aleksijevič lahko kategoriziramo kot "umetniške družbenopolitične reportaže", za besedila Boba Dylana pa bi se dalo argumentirati, da v peti izvedbi učinkujejo močneje kot v pisani besedi.
Če si Akademija zares želi razmišljati zunaj ustaljenih okvirov, lahko najde še druge oblike "netradicionalne" književnosti. Nekateri grafični romani, denimo, so v zadnjih desetletjih pridobili umetniško težo, ki jih uvršča v polje umetnosti in ne le zabave. "Nobelova nagrada za grafični roman sploh ne bi bila nekaj nezaslišanega," je prepričan Gabriel Winslow-Yost, urednik pri reviji New York Review of Books. Podobno kot Svetlana Aleksijevič so se tudi "novejše generacije ameriških striparjev ukvarjale z delovanjem velikih političnih sil in njihovim vplivom na individualna življenja - to velja za Arta Spielgelmana, Chrisa Wara, Dana Clowesa".
In če so besedila Dylanovih pesmi književnost, bi lahko torej upoštevali tudi librete opernih del? Stephen Wadsworth, ki poučuje opero na slavni šoli Juilliard, je komentiral, da se ne bi čudil, če bi nagrado dobil nekdo, čigar delo je že doživelo operno adaptacijo. Konec koncev je tudi dramo Nobelovca Mauricea Maeterlincka, Peleas in Melisanda, Debussy uporabil za predlogo svoji slavni operi. "Sicer pa obstaja kar nekaj libretistov, ki bi vam rekli, da si zaslužijo Nobelovo nagrado - ampak ne bi imeli prav."
Stari znanci s seznama "najverjetnejših" nagrajencev
Sodeč po spletnih stavnicah imajo letos največ možnosti za ugledno nagrado kenijski pisatelj Ngugi wa Thiong'o, japonski pisatelj Haruki Murakami, kanadska pesnica, pisateljica, literarna kritičarka in esejistka Margaret Atwood, izraelski pisatelj Amos Oz in sirski pesnik Adonis.
79-letni Ngugi wa Thiong'o je ustvaril velikanski opus del - od romanov prek predstav do esejev in celo otroške književnosti. Bil je politični zapornik, ki je po osvoboditvi zatočišče našel v ZDA, kjer je med drugim predaval na sloviti Univerzi Yale in na Univerzi v New Yorku. Piše v angleščini in jeziku ljudstva Kikuju, največje etnične skupine v Keniji. (Ko ga je švedska tiskovna agencija pred nekaj leti v intervjuju vprašala, kdo si po njegovem mnenju zasluži Nobelovo nagrado, je rekel, da bi jo podelil sebi.)
Po navadi ne napovemo prav
Vendar pa za ugibanje, kdo bo dobitnik te prestižne nagrade, ni nobenih trdnih podlag. Seznama nominirancev za Nobelovo nagrado Švedska kraljeva akademija pred razglasitvijo nagrajenca ne objavi: ožji izbor postane javnosti dostopen šele 50 let pozneje.
Lani je Nobelovo nagrado za literaturo prejel ameriški glasbenik Bob Dylan za, tako v utemeljitvi, "nov izraz znotraj ameriške pesniške tradicije". Dylan je bil ne le prvi glasbenik, ki je dobil Nobelovo nagrado za literaturo, v zgodovino podeljevanja Nobelove nagrade se je zapisal tudi s svojim ravnanjem ob novici o prejemu nagrade.
Ne želijo si še enega "obotavljivega" nagrajenca
Glasbenik je imel po razglasitvi nagrade koncert v Las Vegasu, kjer nagrade ni niti omenil, Švedska kraljeva akademija pa je imela tudi velike težave, preden ji je uspelo vzpostaviti stik z njim. Glasbenik je namreč šele konec oktobra vendarle sporočil, da nagrado sprejema.
Dylan se tudi ni udeležil podelitve nagrade v Stockholmu, poslal je le svoj govor, ki so ga tudi prebrali. Šele aprila je v Stockholmu prevzel diplomo in medaljo, nato pa na začetku junija Švedski kraljevi akademiji posredoval povezavo na svoje predavanje, s čimer je izpolnil svoje obveznosti glede denarnega dela nagrade.
Kot je za švedski dnevnik Svenska Dagbladet povedal literarni kritik Clemens Poellinger, letos zato ne gre pričakovati česa senzacionalnega.
Nobelovo nagrado za književnost dobitnikom že po tradiciji izročijo 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti, v Stockholmu. Letos je vredna devet milijonov švedskih kron.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje