Orhan Pamuk je spregovoril o skritih poglavjih turške zgodovine. Foto: EPA
Orhan Pamuk je spregovoril o skritih poglavjih turške zgodovine. Foto: EPA
Orhan Pamuk
Čeprav je v Turčiji osovražen, gredo knjige Orhana Pamuka za med. Foto: EPA
Orhan Pamuk
Turški nacionalisti Pamuka obtožujejo izdaje domovine. Foto: EPA

Pisatelj, ki mu bo Združenje nemških založnikov na letošnjem knjižnem sejmu v Frankfurtu 23. oktobra podelilo nagrado za mir, je turške oblasti razburil že z romanom Sneg, v katerem je popisal verske, politične in etnične napetosti v vzhodni Anatoliji.

Poboji niso bili genocid
Obtožbo pred sodiščem pa si je Pamuk nakopal z intervjujem za neki švicarski časopis. V njem je spregovoril o turških pobojih 30.000 Kurdov in okoli milijona Armencev, s tem pa naj bi javno očrnil turški narod in njegovo zgodovino. Turška oblast je poboje med letoma 1915 in 1917 sicer priznala, zavrača pa vse obtožbe, da naj bi bili poboji genocid nad Armenci in Kurdi.

Izpostavljanje tabujev
V intervjuju je Pamuk izpostavil nekaj črnih točk v zgodovini Turkov, ki jih sicer vsi poznajo, a o njih ne želijo govoriti. "Skoraj nihče si teh dogodkov ne upa omeniti. Zato to delam jaz. In zato me sovražijo," je o svoji priljubljenosti v domovini spregovoril Orhan Pamuk. Čeprav Pamuk izpostavlja tabuje iz zgodovine turškega naroda in so njegovim izjavam za tisk sledile množične demonstracije turških nacionalistov, pa so vse njegove knjige velike uspešnice tudi v Turčiji. Več sto tisoč izvodov vsakega od Pamukovih del so prodale turške knjigarne.

Od 6 mesecev do 3 leta zapora
Datum, na katerega najbolj nestrpno čaka Orhan Pamuk, je zagotovo 16. september. Tedaj bo moral pred sodišče v Sisliju, okraju Carigrada, v katerem Pamuk živi. Če bo spoznan za krivega javnega žaljenja Turčije in njenega naroda, bo moral Pamuk v zapor. Najnižja zaporna kazen, ki jo lahko prejme, je 6 mesecev, po najslabšem scenariju pa bi moral pisatelj v ječi preživeti kar 3 leta.

Po nagrado v Pavlovo cerkev
Če bo Orhan Pamuk obsojen, se verjetno ne bo mogel udeležiti svečane podelitve nagrade Friedenspreises des Deutschen Buchhandels (nagrada za mir Združenja nemških založnikov), ki jo že od samega začetka knjižnega sejma v Frankfutru podeljujejo v cerkvi sv. Pavla. Nagrado naj bi prejele osebe, ki s svojo literarno, znanstveno ali umetniško dejavnostjo prispevajo k razvoju mirovnih idej in njihovemu uresničevanju.